- Ta dogodek je minil.
Magistrska produkcija ‘avtorski projekt po ljudskih motivih – Vsemir’ – prva ponovitev
29 septembra @ 16:00 - 17:00
Vljudno vas vabimo na magistrsko produkcijo programa Oblike govora, smer Govorno sporočanje ‘avtorski projekt po ljudskih motivih – Vsemir’, ki bo:
-
premiera v ponedeljek, 28. 9. 2026 ob 19.00 uri na Študijskem odru 5, UL AGRFT, Aškerčeva 5;
-
prva ponovitev: v torek, 29. 9. 2026 ob 16.00 uri na Študijskem odru 5, UL AGRFT, Aškerčeva 5;
Če si želite ogledati produkcijo, vas vljudno prosimo, da rezervacijo sedeža uredite na spletni strani: https://www.agrft.uni-lj.si/festival/.
Vljudno vabljeni!
__________________________
Koncept, besedilo in izvedba: Nikola Drole in Zala Kramperšek
Kostumografija: Zala Jenček
Scenografija: Lucija Zucchiati
Obdelava zvoka: Nikola Petrušić
Oblikovanje svetlobe: Špela Čekada
Lektura: Maša Milčinski
Fotografije: Maša Milčinski
V predstavi je uporabljena ljudska glasba v javni domeni: Predica (Gustav Ipavec, Anton M. Slomšek), Mrtvec pride po ljubico, Prošel je prošel pisani vuzem, Kirales.
Produkcija: UL AGRFT
Mentorice in mentorji
za govor
prof. Tomaž Gubenšek
za pripovedništvo
doc. Ana Duša
za petje
prof. Darja Švajger Mohorič
za gledališko produkcijo
doc. Mija Špiler
Svetišče je prostor, predmet, človek, spomin, zgodba ali zgolj občutek. Svetišča iščemo v čast lepoti, sreči, naravi, ljubezni, potrebujemo pa jih tudi v nasprotjih, napakah, dvomih in tegobah. Ne glede na to, v kaj verjamemo, se vsi kdaj vrnemo k ideji, da naš obstoj pripada nečemu, kar nas presega.
V ospredju uprizoritve je vegetacijski mit o Zelenem Juriju, znanilcu pomladi, in njegovi nevesti Marjetici ali Mari, boginji zime in smrti. Jurij in Marjetica se srečata, zaljubita in poročita na kresno noč. Njuno razmerje postane podoba cikličnosti narave. Ljubezenska zgodba, ki postopoma postaja zgodba o stvarjenju, privlačnosti, moči, sanjah, kaosu ter samoti, zgodba letnih časov, ki ne more pobegniti usodi.
Odvija se skozi šest fiktivnih svetišč, vsako od njih odpira novo vprašanje o človeku in svetu, ki ga obdaja. Govor, petje, glasba, gib, svetloba in predmeti se prepletajo v ritualno gledališko formo, v kateri beseda ni zgolj nosilka pomena, temveč postaja dejanje, ki ustvarja zgodbo. Med svatbenim rajanjem, znanstvenimi razlagami, sanjami in starimi podobami narave se meja med človekom in mitom tanjša. Njuna zgodba se ne konča s smrtjo. Vse, kar se rodi, mora razpasti, da se lahko rodi znova.