- Ta dogodek je minil.
Magistrska produkcija Lucije Trobec in Lune Pentek ‘Veronika Simoniti: Ivana pred morjem’
19 junija @ 19:00 - 20 junija @ 20:00
Vljudno vas vabimo na magistrsko produkcijo programa Gledališka in radijska režija, smer Gledališka režija ter programa Dramaturgija in scenske umetnosti Veronika Simoniti: Ivana pred morjem, ki bo:
-
generalka v petek, 19. 6. 2026 ob 19.00 uri v Mali Drami, SNG Drama Ljubljana, Litostrojska 56,
-
premiera v soboto, 20. 6. 2026 ob 20.00 uri v Mali Drami, SNG Drama Ljubljana, Litostrojska 56.
Če si želite ogledati produkcijo, vas vljudno prosimo, da nam rezervacijo sedeža čim prej sporočite na naslov is.jl-inu.tfrga@ejicavrezer.
Vljudno vabljeni!
__________________________
Režija
Lucija Trobec
Dramaturgija
Luna Pentek
Igra
Iva Babić
Scenografija
Jasna Vastl
Kostumografija
Sara Grižon
Avtorica glasbe
Lucija Lorenzutti
Kitarist
Anton Lorenzutti
Kontrabasist
Jon Poljanec
Violinist
Simon Goshev
Tonski mojster
Urban Gruden
Oblikovanje svetlobe
Dani Žorž
Lektura
Nina Žavbi
Mentorice in mentorji
za gledališko režijio
doc. Žiga Divjak
Dragan Živadinov
za dramaturgijo
prof. dr. Tomaž Toporišič
za gledališko produkcijo
doc. Mija Špiler
Pripovedovalka se iz Pariza, kjer živi, vrne v slovensko Primorje, da bi počistila hišo po mamini smrti. Med pospravljanjem z vsako novo škatlo, polno predmetov tistih, ki so bili tu pred njo, odnaša iz hiše družinsko zgodovino. Spomine. Skrivnosti. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, z drugo pa nosečniški trebuh. Letnica, zapisana na fotografiji je 1943, čas druge svetovne vojne. Tako vznikne vprašanje, kaj se je zgodilo z otrokom v babičinem trebuhu. Pripovedovalka se poda na raziskovanje svoje preteklosti in svojih korenin.
Včasih mislimo, da vemo, kdo smo. Da vemo vse o tistih, ki so bili pred nami. Tri ženske, ki si delijo koščke življenja. Babica, mama, hči. Tri generacije, skozi katere je steklo življenje. Z vsakim pismom, ki ga preberemo, smo si bližje. Okruške spominov počasi sestavljamo v zgodbo. Na koncu v tihem šepetu v prazni hiši odmeva glas neke ženske, ujete v trenutku časa, ki je že minil.