BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO - ECPv6.17.4.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
X-ORIGINAL-URL:https://www.agrft.uni-lj.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230114T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230114T180000
DTSTAMP:20230110T105212Z
CREATED:20230110T105212Z
LAST-MODIFIED:20230110T105212Z
UID:3006-1673712000-1673719200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija-2/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
END:VCALENDAR