BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO - ECPv6.17.4.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.agrft.uni-lj.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230106T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230106T200000
DTSTAMP:20230105T055251Z
CREATED:20230105T054900Z
LAST-MODIFIED:20230105T055251Z
UID:2845-1673028000-1673035200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Viri strahu
DESCRIPTION:Več informacij na povezavi. \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/viri-strahu/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230113T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230113T180000
DTSTAMP:20230110T105021Z
CREATED:20230110T105021Z
LAST-MODIFIED:20230110T105021Z
UID:3001-1673625600-1673632800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230114T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230114T180000
DTSTAMP:20230110T105212Z
CREATED:20230110T105212Z
LAST-MODIFIED:20230110T105212Z
UID:3006-1673712000-1673719200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija-2/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230115T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230115T180000
DTSTAMP:20230110T105315Z
CREATED:20230110T105315Z
LAST-MODIFIED:20230110T105315Z
UID:3008-1673798400-1673805600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija-3/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230118T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230118T203000
DTSTAMP:20230110T105720Z
CREATED:20230110T105720Z
LAST-MODIFIED:20230110T105720Z
UID:3010-1674068400-1674073800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:KRIK: PRVI GLAS
DESCRIPTION:Avtorji predstave \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nIgralca \nJure Žavbi \nLara Wolf \nGlasovi na zvočnih posnetkih \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nMary Anne Blanche \nDramaturgija \nKatja Markič \nUrša Majcen \nKostumografija \nNika Dolgan \nKoreografija \nŽigan Krajnčan \nOblikovanje zvoka \nMary Anne Blanche \nAljoša Živadinov Zupančič \nOblikovanje luči \nDomen Lušin \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentor \nDramska igra \nprof. Boris Ostan \n  \nProdukcija: KUD Transformator \nKoprodukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/krik-prvi-glas/
LOCATION:Študijski oder 1\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230119T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230119T203000
DTSTAMP:20230110T105836Z
CREATED:20230110T105836Z
LAST-MODIFIED:20230110T105836Z
UID:3015-1674154800-1674160200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:KRIK: PRVI GLAS
DESCRIPTION:Avtorji predstave \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nIgralca \nJure Žavbi \nLara Wolf \nGlasovi na zvočnih posnetkih \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nMary Anne Blanche \nDramaturgija \nKatja Markič \nUrša Majcen \nKostumografija \nNika Dolgan \nKoreografija \nŽigan Krajnčan \nOblikovanje zvoka \nMary Anne Blanche \nAljoša Živadinov Zupančič \nOblikovanje luči \nDomen Lušin \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentor \nDramska igra \nprof. Boris Ostan \n  \nProdukcija: KUD Transformator \nKoprodukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/krik-prvi-glas-2/
LOCATION:Študijski oder 1\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T190000
DTSTAMP:20230117T112224Z
CREATED:20230117T111828Z
LAST-MODIFIED:20230117T112224Z
UID:3187-1674234000-1674241200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:EUGÈNE IONESCO - Učna ura
DESCRIPTION:EUGÈNE IONESCO\nUčna ura \n\nPRODUKCIJA V. SEMESTRA DI\, GLR IN DSU \nRežija\nJURE SRDINŠEK\nDramaturgija\nULA TALIJA POLLAK\nIgrajo\nJAKOB ŠFILIGOJ – Profesor\nSTAŠA POPOVIČ – Učenka\nJULITA KROPEC – Služkinja\nAJDA KOSTEVC\nAJDA PIRTOVŠEK\nMARK JACOB CAVAZZA\nMARUŠA SIRC\nPETER ALOJZ MARN\nPrevod\nALEŠ BERGER\nKostumografija\nZALA ŽAGAR\nScenografija\nANA MARIJA SNOJ\nEVA PETRUNA\nOblikovanje svetlobe\nDOMEN LUŠIN\nGlasba\nEVA OSTANEK\nLAIBACH\nOblikovanje zvoka\nEVA OSTANEK\nTAŠA TOMIĆ EGART\nKoreografija\nLARA EKAR GRLJ\nProducentka\nMIJA ŠPILER\nFoto: Matic Brinc \nMentorice in mentorji\nZa dramsko igro in gledališko režijo\nDOC. BARBARA CERAR\nPROF. MATJAŽ ZUPANČIČ\nZa dramaturgijo\nPROF. DR. TOMAŽ TOPORIŠIČ\nZa jezik in govor\nDOC. DR. NINA ŽAVBI\nZa scenografijo\nPROF. MAG. JASNA VASTL\nZa kostumografijo\nPROF. JANJA KORUN\nDOC. MAG. TINA KOLENIK \n  \n»Učna ura tematizira fizično in psihično nasilje\, ki se manifestira tudi (ali predvsem)\npreko jezika. Na začetku plah in nežen profesor\, med igro postaja vse bolj napadalen\nin gospodovalen in svojo dominanco stopnjuje preko besed\, vse dokler za njimi ni več\npopolnoma nobenega smisla ali logike. Hkrati pa je učenkin razvoj obraten: iz vedrega\,\nživahnega dekleta se spreminja v pasivno in vedno bolj izžeto. Zdi se\, da proti\nprofesorju\, ki iz svojega položaja moči besedam po lastni volji dodeljuje nove pomene\,\nod vsega začetka izgublja. Njena ujetost v »aparat« hierarhije odnosov je tako v resnici\nneizbežna.«\n(vzeto iz Akademijskega lista\, Nejka Jevšek Diptih: Ionesco)
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/eugene-ionesco-ucna-ura/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Gledališka predstava
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T203000
DTSTAMP:20230110T105914Z
CREATED:20230110T105914Z
LAST-MODIFIED:20230110T105914Z
UID:3017-1674241200-1674246600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:KRIK: PRVI GLAS
DESCRIPTION:Avtorji predstave \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nIgralca \nJure Žavbi \nLara Wolf \nGlasovi na zvočnih posnetkih \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nMary Anne Blanche \nDramaturgija \nKatja Markič \nUrša Majcen \nKostumografija \nNika Dolgan \nKoreografija \nŽigan Krajnčan \nOblikovanje zvoka \nMary Anne Blanche \nAljoša Živadinov Zupančič \nOblikovanje luči \nDomen Lušin \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentor \nDramska igra \nprof. Boris Ostan \n  \nProdukcija: KUD Transformator \nKoprodukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/krik-prvi-glas-3/
LOCATION:Študijski oder 1\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230121T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230121T190000
DTSTAMP:20230117T112155Z
CREATED:20230117T112155Z
LAST-MODIFIED:20230117T112155Z
UID:3190-1674320400-1674327600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:EUGÈNE IONESCO – Učna ura
DESCRIPTION:EUGÈNE IONESCO\nUčna ura \n\nPRODUKCIJA V. SEMESTRA DI\, GLR IN DSU \nRežija\nJURE SRDINŠEK\nDramaturgija\nULA TALIJA POLLAK\nIgrajo\nJAKOB ŠFILIGOJ – Profesor\nSTAŠA POPOVIČ – Učenka\nJULITA KROPEC – Služkinja\nAJDA KOSTEVC\nAJDA PIRTOVŠEK\nMARK JACOB CAVAZZA\nMARUŠA SIRC\nPETER ALOJZ MARN\nPrevod\nALEŠ BERGER\nKostumografija\nZALA ŽAGAR\nScenografija\nANA MARIJA SNOJ\nEVA PETRUNA\nOblikovanje svetlobe\nDOMEN LUŠIN\nGlasba\nEVA OSTANEK\nLAIBACH\nOblikovanje zvoka\nEVA OSTANEK\nTAŠA TOMIĆ EGART\nKoreografija\nLARA EKAR GRLJ\nProducentka\nMIJA ŠPILER\nFoto: Matic Brinc \nMentorice in mentorji\nZa dramsko igro in gledališko režijo\nDOC. BARBARA CERAR\nPROF. MATJAŽ ZUPANČIČ\nZa dramaturgijo\nPROF. DR. TOMAŽ TOPORIŠIČ\nZa jezik in govor\nDOC. DR. NINA ŽAVBI\nZa scenografijo\nPROF. MAG. JASNA VASTL\nZa kostumografijo\nPROF. JANJA KORUN\nDOC. MAG. TINA KOLENIK \n  \n»Učna ura tematizira fizično in psihično nasilje\, ki se manifestira tudi (ali predvsem)\npreko jezika. Na začetku plah in nežen profesor\, med igro postaja vse bolj napadalen\nin gospodovalen in svojo dominanco stopnjuje preko besed\, vse dokler za njimi ni več\npopolnoma nobenega smisla ali logike. Hkrati pa je učenkin razvoj obraten: iz vedrega\,\nživahnega dekleta se spreminja v pasivno in vedno bolj izžeto. Zdi se\, da proti\nprofesorju\, ki iz svojega položaja moči besedam po lastni volji dodeljuje nove pomene\,\nod vsega začetka izgublja. Njena ujetost v »aparat« hierarhije odnosov je tako v resnici\nneizbežna.«\n(vzeto iz Akademijskega lista\, Nejka Jevšek Diptih: Ionesco)
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/eugene-ionesco-ucna-ura-2/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Gledališka predstava
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230122T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230122T210000
DTSTAMP:20230117T112350Z
CREATED:20230117T112350Z
LAST-MODIFIED:20230117T112350Z
UID:3193-1674414000-1674421200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:EUGÈNE IONESCO – Učna ura
DESCRIPTION:EUGÈNE IONESCO\nUčna ura \n\nPRODUKCIJA V. SEMESTRA DI\, GLR IN DSU \nRežija\nJURE SRDINŠEK\nDramaturgija\nULA TALIJA POLLAK\nIgrajo\nJAKOB ŠFILIGOJ – Profesor\nSTAŠA POPOVIČ – Učenka\nJULITA KROPEC – Služkinja\nAJDA KOSTEVC\nAJDA PIRTOVŠEK\nMARK JACOB CAVAZZA\nMARUŠA SIRC\nPETER ALOJZ MARN\nPrevod\nALEŠ BERGER\nKostumografija\nZALA ŽAGAR\nScenografija\nANA MARIJA SNOJ\nEVA PETRUNA\nOblikovanje svetlobe\nDOMEN LUŠIN\nGlasba\nEVA OSTANEK\nLAIBACH\nOblikovanje zvoka\nEVA OSTANEK\nTAŠA TOMIĆ EGART\nKoreografija\nLARA EKAR GRLJ\nProducentka\nMIJA ŠPILER\nFoto: Matic Brinc \nMentorice in mentorji\nZa dramsko igro in gledališko režijo\nDOC. BARBARA CERAR\nPROF. MATJAŽ ZUPANČIČ\nZa dramaturgijo\nPROF. DR. TOMAŽ TOPORIŠIČ\nZa jezik in govor\nDOC. DR. NINA ŽAVBI\nZa scenografijo\nPROF. MAG. JASNA VASTL\nZa kostumografijo\nPROF. JANJA KORUN\nDOC. MAG. TINA KOLENIK \n  \n»Učna ura tematizira fizično in psihično nasilje\, ki se manifestira tudi (ali predvsem)\npreko jezika. Na začetku plah in nežen profesor\, med igro postaja vse bolj napadalen\nin gospodovalen in svojo dominanco stopnjuje preko besed\, vse dokler za njimi ni več\npopolnoma nobenega smisla ali logike. Hkrati pa je učenkin razvoj obraten: iz vedrega\,\nživahnega dekleta se spreminja v pasivno in vedno bolj izžeto. Zdi se\, da proti\nprofesorju\, ki iz svojega položaja moči besedam po lastni volji dodeljuje nove pomene\,\nod vsega začetka izgublja. Njena ujetost v »aparat« hierarhije odnosov je tako v resnici\nneizbežna.«\n(vzeto iz Akademijskega lista\, Nejka Jevšek Diptih: Ionesco)
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/eugene-ionesco-ucna-ura-3/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230124T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230124T203000
DTSTAMP:20230118T092550Z
CREATED:20230118T092550Z
LAST-MODIFIED:20230118T092550Z
UID:3219-1674586800-1674592200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Plešasta pevka
DESCRIPTION:Eugène Ionesco \nPLEŠASTA PEVKA \nProdukcija V. semestra DI\, GLR\, DSU \nPremiera: 24.1 ob 19h na študijskem odru 4 \nPonovitve: 25.1. ob 19h\, 26.1. ob 19h in 27.1. ob 19h \nRežija \nMaruša Sirc \nDramaturgija \nLučka Neža Peterlin \nIgra \nG.Novak: Peter Alojz Marn\nGa.Novak: Ajda Kostevc \nG.Horvat: Mark Jacob Cavazza \nGa.Horvat: Ajda Pirtovšek \nPrevod \nSrečko Fišer \nPriredba \nUstvarjalci uprizoritve \nKostumografija \nZala Žagar \nScenografija \nJulia Skrzyńska \nLucija Zucchiati \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin? \nZvok \nEva Ostanek \nTaša Tomić Egart \nProducentka \nMija Špiler \nMentorji in mentorice \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Barbara Cerar \nred. prof. Matjaž Zupančič \nza dramaturgijo \nred. prof. dr. Tomaž Toporišič \nza jezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nza scenografijo \nred. prof. mag. Jasna Vastl \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nred. prof. Janja Korun \nProdukcija \nAkademija za gledališče\, radio\, film in televizijo
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/plesasta-pevka/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230125T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230125T203000
DTSTAMP:20230118T093533Z
CREATED:20230118T093533Z
LAST-MODIFIED:20230118T093533Z
UID:3229-1674673200-1674678600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Plešasta pevka
DESCRIPTION:Eugène Ionesco \nPLEŠASTA PEVKA \nProdukcija V. semestra DI\, GLR\, DSU \nPremiera: 24.1 ob 19h na študijskem odru 4 \nPonovitve: 25.1. ob 19h\, 26.1. ob 19h in 27.1. ob 19h \nRežija \nMaruša Sirc \nDramaturgija \nLučka Neža Peterlin \nIgra \nG.Novak: Peter Alojz Marn\nGa.Novak: Ajda Kostevc \nG.Horvat: Mark Jacob Cavazza \nGa.Horvat: Ajda Pirtovšek \nPrevod \nSrečko Fišer \nPriredba \nUstvarjalci uprizoritve \nKostumografija \nZala Žagar \nScenografija \nJulia Skrzyńska \nLucija Zucchiati \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin? \nZvok \nEva Ostanek \nTaša Tomić Egart \nProducentka \nMija Špiler \nMentorji in mentorice \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Barbara Cerar \nred. prof. Matjaž Zupančič \nza dramaturgijo \nred. prof. dr. Tomaž Toporišič \nza jezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nza scenografijo \nred. prof. mag. Jasna Vastl \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nred. prof. Janja Korun \nProdukcija \nAkademija za gledališče\, radio\, film in televizijo
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/plesasta-pevka-2/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230126T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230126T203000
DTSTAMP:20230118T093107Z
CREATED:20230118T093107Z
LAST-MODIFIED:20230118T093107Z
UID:3225-1674759600-1674765000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Plešasta pevka
DESCRIPTION:Eugène Ionesco \nPLEŠASTA PEVKA \nProdukcija V. semestra DI\, GLR\, DSU \nPremiera: 24.1 ob 19h na študijskem odru 4 \nPonovitve: 25.1. ob 19h\, 26.1. ob 19h in 27.1. ob 19h \nRežija \nMaruša Sirc \nDramaturgija \nLučka Neža Peterlin \nIgra \nG.Novak: Peter Alojz Marn\nGa.Novak: Ajda Kostevc \nG.Horvat: Mark Jacob Cavazza \nGa.Horvat: Ajda Pirtovšek \nPrevod \nSrečko Fišer \nPriredba \nUstvarjalci uprizoritve \nKostumografija \nZala Žagar \nScenografija \nJulia Skrzyńska \nLucija Zucchiati \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin? \nZvok \nEva Ostanek \nTaša Tomić Egart \nProducentka \nMija Špiler \nMentorji in mentorice \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Barbara Cerar \nred. prof. Matjaž Zupančič \nza dramaturgijo \nred. prof. dr. Tomaž Toporišič \nza jezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nza scenografijo \nred. prof. mag. Jasna Vastl \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nred. prof. Janja Korun \nProdukcija \nAkademija za gledališče\, radio\, film in televizijo
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/plesasta-pevka-3/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230127T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230127T203000
DTSTAMP:20230111T085519Z
CREATED:20230111T085519Z
LAST-MODIFIED:20230111T085519Z
UID:3028-1674846000-1674851400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Nekje daleč nekaj bo
DESCRIPTION:V norišnici Charenton je skupina norcev l. 1808 pod vodstvom režiserja Markija de Sada uprizorila umor revolucionarja Jeana-Paula Marata\, ki se je zgodila 15 let pred tem. Atentat je prelomil francosko revolucijo\, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona\, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? \nVEČ
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/nekje-dalec-nekaj-bo/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230127T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230127T203000
DTSTAMP:20230118T093204Z
CREATED:20230118T093204Z
LAST-MODIFIED:20230118T093204Z
UID:3227-1674846000-1674851400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Plešasta pevka
DESCRIPTION:Eugène Ionesco \nPLEŠASTA PEVKA \nProdukcija V. semestra DI\, GLR\, DSU \nPremiera: 24.1 ob 19h na študijskem odru 4 \nPonovitve: 25.1. ob 19h\, 26.1. ob 19h in 27.1. ob 19h \nRežija \nMaruša Sirc \nDramaturgija \nLučka Neža Peterlin \nIgra \nG.Novak: Peter Alojz Marn\nGa.Novak: Ajda Kostevc \nG.Horvat: Mark Jacob Cavazza \nGa.Horvat: Ajda Pirtovšek \nPrevod \nSrečko Fišer \nPriredba \nUstvarjalci uprizoritve \nKostumografija \nZala Žagar \nScenografija \nJulia Skrzyńska \nLucija Zucchiati \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin? \nZvok \nEva Ostanek \nTaša Tomić Egart \nProducentka \nMija Špiler \nMentorji in mentorice \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Barbara Cerar \nred. prof. Matjaž Zupančič \nza dramaturgijo \nred. prof. dr. Tomaž Toporišič \nza jezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nza scenografijo \nred. prof. mag. Jasna Vastl \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nred. prof. Janja Korun \nProdukcija \nAkademija za gledališče\, radio\, film in televizijo
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/plesasta-pevka-4/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230128T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230128T203000
DTSTAMP:20230111T092047Z
CREATED:20230111T092047Z
LAST-MODIFIED:20230111T092047Z
UID:3030-1674932400-1674937800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Nekje daleč nekaj bo
DESCRIPTION:V norišnici Charenton je skupina norcev l. 1808 pod vodstvom režiserja Markija de Sada uprizorila umor revolucionarja Jeana-Paula Marata\, ki se je zgodila 15 let pred tem. Atentat je prelomil francosko revolucijo\, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona\, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? \nVEČ
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/nekje-dalec-nekaj-bo-2/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230130T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230130T203000
DTSTAMP:20230129T180301Z
CREATED:20230111T092151Z
LAST-MODIFIED:20230129T180301Z
UID:3033-1675105200-1675110600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:(Nekje daleč nekaj bo) - zaradi bolezni odpade
DESCRIPTION:V norišnici Charenton je skupina norcev l. 1808 pod vodstvom režiserja Markija de Sada uprizorila umor revolucionarja Jeana-Paula Marata\, ki se je zgodila 15 let pred tem. Atentat je prelomil francosko revolucijo\, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona\, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? \nVEČ
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/nekje-dalec-nekaj-bo-3/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230131T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230131T203000
DTSTAMP:20230111T092255Z
CREATED:20230111T092255Z
LAST-MODIFIED:20230111T092255Z
UID:3035-1675191600-1675197000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Nekje daleč nekaj bo
DESCRIPTION:V norišnici Charenton je skupina norcev l. 1808 pod vodstvom režiserja Markija de Sada uprizorila umor revolucionarja Jeana-Paula Marata\, ki se je zgodila 15 let pred tem. Atentat je prelomil francosko revolucijo\, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona\, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? \nVEČ
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/nekje-dalec-nekaj-bo-4/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
END:VCALENDAR