BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO - ECPv6.18.0//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
X-ORIGINAL-URL:https://www.agrft.uni-lj.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260923T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260923T200000
DTSTAMP:20260916T215256Z
CREATED:20260916T215256Z
LAST-MODIFIED:20260916T215256Z
UID:10813-1790186400-1790193600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: RIBIŠKI ČOLNI IZ KAYARJA / PREKINITEV OGNJA
DESCRIPTION:V sodelovanju s Festivalom migrantskega filma\, ki ga organizira Slovenska filantropija\, bomo v sredo\, 23. septembra\, ob 18.00 v ciklu Kinofilm prikazali dva dokumentarna filma. \nRIBIŠKI ČOLNI IZ KAYARJA / Los Cayucos de Cayar\nÁlvaro Hernández Blanco | Španija | 2024 | 29 min | slovenski podnapisi\nThimbo Samb se je rodil leta 1987 v Senegalu. Pri komaj 17 letih se je z ribiškim čolnom podal na nevarno pot v Španijo. Tam je živel na ulici\, sčasoma pa se je uveljavil kot filmski in gledališki igralec. Po 15 letih se vrne v domovino\, kjer ga preplavijo občutki nostalgije\, izkoreninjenosti\, hrepenenja in zamere. Sooča se z vplivom\, ki ga ima na mladino; ta v njem vidi vzornika in ga želi posnemati na tvegani poti v Evropo. \nPREKINITEV OGNJA / Prekid vatre\nJakob Krese | Nemčija\, Italija\, Slovenija | 2025 | 31 min | slovenski podnapisi\nHazira Đafić je preživela genocid v Srebrenici. Že 30 let živi v begunskem centru Ježevac blizu Tuzle\, saj se v domačo vas Blječeva\, ki leži v Republiki Srbski\, ne more vrniti. Pred leti je ob poskusu vrnitve njena sestra v eksploziji mine izgubila obe nogi. Kljub stalni negotovosti Hazira vztraja s strogo rutino preživetja – z nabiranjem drv\, obsesivnim čiščenjem in s premagovanjem težkih bivanjskih razmer v centru. S črnim\nhumorjem in tihim odporom se pogumno spopada s travmo vojne\, ki še vedno kroji njen vsakdan. \nProjekciji bo sledil pogovor z režiserjem Jakobom Kresetom ter Meto Krese\, raziskovalko in asistentko pri filmu Prekinitev ognja. Pogovor bo moderirala Kristina Božič.\nProsimo\, da svojo udeležbo potrdite do srede\, 23. 9.\, do 12.00 na naslov kino@agrft.uni-lj.si in pri tem navedete datum dogodka.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-ribiski-colni-iz-kayarja-prekinitev-ognja/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/Prekinitev-ognja-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260924T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260924T203000
DTSTAMP:20260916T214657Z
CREATED:20260916T214630Z
LAST-MODIFIED:20260916T214657Z
UID:10809-1790272800-1790281800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: MANDARINE
DESCRIPTION:V četrtek\, 24. septembra 2026\, ob 18.00 bomo v sodelovanju z Veleposlaništvom Gruzije v Republiki Sloveniji v ciklu Kinofilm predvajali film MANDARINE (Mandariinid / Tangerines\, Gruzija\, Estonija\, 2013\, 87 min\, angleški podnapisi)\, ki ga je režiral Zaza Urushadze. \nZgodba tega visoko cenjenega protivojnega filma se odvija leta 1992 v gruzijski pokrajini Abhaziji\, ki je danes pod rusko okupacijo. Vojna je trajala 13 mesecev in 13 dni ter dosegla vrhunec s padcem Suhumija 27. septembra 1993. Iz pokrajine je moralo takrat zbežati več kot 300.000 Gruzijcev in pripadnikov drugih narodov. \nStarejši estonski mizar Ivo ostane v svoji vasi\, da bi sosedu Margusu pomagal obrati pridelek mandarin. Po krvavem spopadu sprejme pod streho ranjena nasprotnika: čečenskega plačanca Ahmeda\, ki se bori na strani Abhazijcev\, in gruzijskega vojaka Nika. Sovražnika sta prisiljena bivati skupaj\, Ivo pa od obeh zahteva obljubo\, da v njegovi hiši ne bosta prelivala krvi. Film je bil leta 2015 nominiran za oskarja in zlati\nglobus\, prejel je vrsto nagrad ter velja za enega najuspešnejših filmov iz držav nekdanje Sovjetske zveze. \nProsimo\, da svojo udeležbo potrdite do četrtka\, 24. septembra\, do 12.00 na naslov kino@agrft.uni-lj.si in pri tem navedete datum projekcije.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-4/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/MANDARINE.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260926T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260926T000000
DTSTAMP:20260925T114909Z
CREATED:20260925T114909Z
LAST-MODIFIED:20260925T114909Z
UID:10883-1790380800-1790380800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - TRANSPORT: ODHOD
DESCRIPTION:
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-transport-odhod/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/LGL-Transport-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260928T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260928T210000
DTSTAMP:20260928T104922Z
CREATED:20260925T114107Z
LAST-MODIFIED:20260928T104922Z
UID:10878-1790622000-1790629200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Magistrska produkcija 'avtorski projekt po ljudskih motivih - Vsemir' - premiera
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na magistrsko produkcijo programa Oblike govora\, smer Govorno sporočanje ‘avtorski projekt po ljudskih motivih – Vsemir’\, ki bo: \n  \n\n\n\npremiera v ponedeljek\, 28. 9. 2026 ob 19.00 uri na Študijskem odru 5\, UL AGRFT\, Aškerčeva 5;\n\n\nprva ponovitev: v torek\, 29. 9. 2026 ob 16.00 uri na Študijskem odru 5\, UL AGRFT\, Aškerčeva 5;\n \n\n\n\nČe si želite ogledati produkcijo\, vas vljudno prosimo\, da rezervacijo sedeža uredite na spletni strani: https://www.agrft.uni-lj.si/festival/. \n\nVljudno vabljeni! \n__________________________ \n  \n\nKoncept\, besedilo in izvedba: Nikola Drole in Zala Kramperšek \nKostumografija: Zala Jenček\nScenografija: Lucija Zucchiati\nObdelava zvoka: Nikola Petrušić\nOblikovanje svetlobe: Špela Čekada\nLektura: Maša Milčinski\nFotografije: Maša Milčinski\nV predstavi je uporabljena ljudska glasba v javni domeni: Predica (Gustav Ipavec\, Anton M. Slomšek)\, Mrtvec pride po ljubico\, Prošel je prošel pisani vuzem\, Kirales.\nProdukcija: UL AGRFT\n\n\n\n\nMentorice in mentorji \nza govor\nprof. Tomaž Gubenšek\nza pripovedništvo\ndoc. Ana Duša\nza petje\nprof. Darja Švajger Mohorič\nza gledališko produkcijo\ndoc. Mija Špiler\n\n\n\nSvetišče je prostor\, predmet\, človek\, spomin\, zgodba ali zgolj občutek. Svetišča iščemo v čast lepoti\, sreči\, naravi\, ljubezni\, potrebujemo pa jih tudi v nasprotjih\, napakah\, dvomih in tegobah. Ne glede na to\, v kaj verjamemo\, se vsi kdaj vrnemo k ideji\, da naš obstoj pripada nečemu\, kar nas presega.\n\nV ospredju uprizoritve je vegetacijski mit o Zelenem Juriju\, znanilcu pomladi\, in njegovi nevesti Marjetici ali Mari\, boginji zime in smrti. Jurij in Marjetica se srečata\, zaljubita in poročita na kresno noč. Njuno razmerje postane podoba cikličnosti narave. Ljubezenska zgodba\, ki postopoma postaja zgodba o stvarjenju\, privlačnosti\, moči\, sanjah\, kaosu ter samoti\, zgodba letnih časov\, ki ne more pobegniti usodi.\n\nOdvija se skozi šest fiktivnih svetišč\, vsako od njih odpira novo vprašanje o človeku in svetu\, ki ga obdaja. Govor\, petje\, glasba\, gib\, svetloba in predmeti se prepletajo v ritualno gledališko formo\, v kateri beseda ni zgolj nosilka pomena\, temveč postaja dejanje\, ki ustvarja zgodbo. Med svatbenim rajanjem\, znanstvenimi razlagami\, sanjami in starimi podobami narave se meja med človekom in mitom tanjša. Njuna zgodba se ne konča s smrtjo. Vse\, kar se rodi\, mora razpasti\, da se lahko rodi znova.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/magistrska-produkcija-avtorski-projekt-po-ljudskih-motivih-vsemir-premiera/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/Vsemir.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260929T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260929T170000
DTSTAMP:20260928T104845Z
CREATED:20260925T114209Z
LAST-MODIFIED:20260928T104845Z
UID:10881-1790697600-1790701200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Magistrska produkcija 'avtorski projekt po ljudskih motivih - Vsemir' - prva ponovitev
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na magistrsko produkcijo programa Oblike govora\, smer Govorno sporočanje ‘avtorski projekt po ljudskih motivih – Vsemir’\, ki bo: \n  \n\n\n\npremiera v ponedeljek\, 28. 9. 2026 ob 19.00 uri na Študijskem odru 5\, UL AGRFT\, Aškerčeva 5;\n\n\nprva ponovitev: v torek\, 29. 9. 2026 ob 16.00 uri na Študijskem odru 5\, UL AGRFT\, Aškerčeva 5;\n \n\n\n\nČe si želite ogledati produkcijo\, vas vljudno prosimo\, da rezervacijo sedeža uredite na spletni strani: https://www.agrft.uni-lj.si/festival/. \n\nVljudno vabljeni! \n__________________________ \n  \n\nKoncept\, besedilo in izvedba: Nikola Drole in Zala Kramperšek \nKostumografija: Zala Jenček\nScenografija: Lucija Zucchiati\nObdelava zvoka: Nikola Petrušić\nOblikovanje svetlobe: Špela Čekada\nLektura: Maša Milčinski\nFotografije: Maša Milčinski\nV predstavi je uporabljena ljudska glasba v javni domeni: Predica (Gustav Ipavec\, Anton M. Slomšek)\, Mrtvec pride po ljubico\, Prošel je prošel pisani vuzem\, Kirales.\nProdukcija: UL AGRFT\n\n\n\n\nMentorice in mentorji \nza govor\nprof. Tomaž Gubenšek\nza pripovedništvo\ndoc. Ana Duša\nza petje\nprof. Darja Švajger Mohorič\nza gledališko produkcijo\ndoc. Mija Špiler\n\n\n\nSvetišče je prostor\, predmet\, človek\, spomin\, zgodba ali zgolj občutek. Svetišča iščemo v čast lepoti\, sreči\, naravi\, ljubezni\, potrebujemo pa jih tudi v nasprotjih\, napakah\, dvomih in tegobah. Ne glede na to\, v kaj verjamemo\, se vsi kdaj vrnemo k ideji\, da naš obstoj pripada nečemu\, kar nas presega.\n\nV ospredju uprizoritve je vegetacijski mit o Zelenem Juriju\, znanilcu pomladi\, in njegovi nevesti Marjetici ali Mari\, boginji zime in smrti. Jurij in Marjetica se srečata\, zaljubita in poročita na kresno noč. Njuno razmerje postane podoba cikličnosti narave. Ljubezenska zgodba\, ki postopoma postaja zgodba o stvarjenju\, privlačnosti\, moči\, sanjah\, kaosu ter samoti\, zgodba letnih časov\, ki ne more pobegniti usodi.\n\nOdvija se skozi šest fiktivnih svetišč\, vsako od njih odpira novo vprašanje o človeku in svetu\, ki ga obdaja. Govor\, petje\, glasba\, gib\, svetloba in predmeti se prepletajo v ritualno gledališko formo\, v kateri beseda ni zgolj nosilka pomena\, temveč postaja dejanje\, ki ustvarja zgodbo. Med svatbenim rajanjem\, znanstvenimi razlagami\, sanjami in starimi podobami narave se meja med človekom in mitom tanjša. Njuna zgodba se ne konča s smrtjo. Vse\, kar se rodi\, mora razpasti\, da se lahko rodi znova.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/magistrska-produkcija-avtorski-projekt-po-ljudskih-motivih-vsemir-prva-ponovitev/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/Vsemir.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261012T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261012T200000
DTSTAMP:20261005T102004Z
CREATED:20261005T102004Z
LAST-MODIFIED:20261005T102004Z
UID:10975-1791828000-1791835200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: NE BOM VEČ LUZERKA
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 12. oktobra 2026\, ob 18.00 bomo v ciklu Kinofilm predvajali film NE BOM VEČ LUZERKA (Slovenija\, 2018\, 88 min) režiserke Urše Menart. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju s Srčno UL in Društvom študentov psihologije Slovenije\, ki v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja (10. oktober) organizira enotedenski projekt Kako si?.  Projekt je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje\, letošnja tema pa so lepote in izzivi kaotičnih dvajsetih let. \nDevetindvajsetletna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine\, kar pomeni\, da še nikoli ni imela redne službe. V nasprotju s svojima najboljšima prijateljicama\, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti\, Špela trmasto vztraja\, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi še njen fant\, Špela ostane brez stanovanja\, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici\, ki zdaj živi v njeni otroški sobi. Toda Špela se želi osamosvojiti in odrasti\, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že deset let predolgo adolescenco. \nNa Festivalu slovenskega filma (2018) je film prejel vesno za najboljši celovečerni film\, vesno za scenarij\, vesno za najboljšo stransko vlogo\, nagrado Iridium za najboljši film ter posebno omembo kritiške žirije. Nagrajen je bil tudi s stanovsko nagrado Štigličev pogled in Župančičevo nagrado. \nPo projekciji se bosta z igralko Živo Selan in vodjo Pisarne za enakost in vključevanje UL izr. prof. dr. Petro Videmšek pogovarjali Nika Pevec in Liza Zavrtanik. V pogovoru bodo udeleženke predstavile tudi projekt Srčna UL\, s katerim Univerza v Ljubljani skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije zbira sredstva za socialno ogrožene študentke in študente. \nDogodki cikla Kinofilm so brezplačni\, zaradi omejenega števila sedežev pa vas prosimo\, da udeležbo potrdite do ponedeljka\, 12. oktobra\, do 12.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si. \nprof. Miran Zupanič\, \nUL AGRFT
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-ne-bom-vec-luzerka/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Ne_bom_vec_luzerka_Ursa_Menart_1.width-1920.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261015T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261015T213000
DTSTAMP:20261012T124852Z
CREATED:20261012T124606Z
LAST-MODIFIED:20261012T124852Z
UID:11114-1792092600-1792099800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Ponovitev - PASIJON PO PETRU ALI DOLGA POT DOMOV
DESCRIPTION:Spoštovani\, \nv četrtek\, 15. oktobra in v petek\, 16. oktobra vas vabimo na predstavo Petra Alojza Marna in Ule Talije Pollak PASIJON PO PETRU ALI DOLGA POT DOMOV\, ki bo ob 19.30 v Stolpu Škrlovec. \nV kolikor bi si želeli ogledati katero od ponovitev\, prosim potrdite udeležbo na rezervacije@agrft.uni-lj.si. \nUprizoritev se ukvarja predvsem z vprašanjem pripadnosti\, ki jo tematizira skozi prehod posameznika s periferije v mesto (ali pa raje predmestje) Ljubljana in s prehodom iz mladosti v odraslost. \nS preigravanjem in prevpraševanjem različnih potencialov svoje identitete\, ki je razpeta med prostorom\, iz katerega prihajaš\, in prostorom\, v katerega si želiš priti. \nOb tem se odpirajo vprašanja\, kot so\, kaj in kje je meja periferije? Katere vse vloge smo pripravljeni prevzeti in kaj vse smo pripravljeni žrtvovati\, zato da smo »naši«\, da pripadamo\, da smo sprejeti?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/ponovitev-pasijon-po-petru-ali-dolga-pot-domov/
LOCATION:Stolp Škrlovec\, Škrlovec 3 v Kranju
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Pasjon-po-Petru.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261016T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261016T213000
DTSTAMP:20261012T124915Z
CREATED:20261012T124712Z
LAST-MODIFIED:20261012T124915Z
UID:11117-1792179000-1792186200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Ponovitev - PASIJON PO PETRU ALI DOLGA POT DOMOV
DESCRIPTION:Spoštovani\, \nv četrtek\, 15. oktobra in v petek\, 16. oktobra vas vabimo na predstavo Petra Alojza Marna in Ule Talije Pollak PASIJON PO PETRU ALI DOLGA POT DOMOV\, ki bo ob 19.30 v Stolpu Škrlovec. \nV kolikor bi si želeli ogledati katero od ponovitev\, prosim potrdite udeležbo na rezervacije@agrft.uni-lj.si. \nUprizoritev se ukvarja predvsem z vprašanjem pripadnosti\, ki jo tematizira skozi prehod posameznika s periferije v mesto (ali pa raje predmestje) Ljubljana in s prehodom iz mladosti v odraslost. \nS preigravanjem in prevpraševanjem različnih potencialov svoje identitete\, ki je razpeta med prostorom\, iz katerega prihajaš\, in prostorom\, v katerega si želiš priti. \nOb tem se odpirajo vprašanja\, kot so\, kaj in kje je meja periferije? Katere vse vloge smo pripravljeni prevzeti in kaj vse smo pripravljeni žrtvovati\, zato da smo »naši«\, da pripadamo\, da smo sprejeti?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/ponovitev-pasijon-po-petru-ali-dolga-pot-domov-2/
LOCATION:Stolp Škrlovec\, Škrlovec 3 v Kranju
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Pasjon-po-Petru.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261027T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261027T221500
DTSTAMP:20261007T104334Z
CREATED:20260925T115023Z
LAST-MODIFIED:20261007T104334Z
UID:10887-1793127600-1793139300@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - JURIŠ
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha \nAvtorja koncepta:\nŽiva Bizovičar\, Nik Žnidaršič\nRežiserka:\nŽiva Bizovičar\nDramaturg:\nNik Žnidaršič\nScenografka:\nNika Curk\nKostumografka:\nNina Čehovin\nAvtor glasbe:\nLuka Ipavec\nOblikovalec svetlobe:\nBor Ravbar\nLektorica:\nŽiva Čebulj\nSvetovalki za govor iz okolice Cerknice:\nLjoba Jenče\, Ana Ule\nIgrajo:\nJagoda\nDamjan M. Trbovc\nLovro Zafred\nMojka Končar\nMiranda Trnjanin k. g.\nMario Dragojević k. g. \nLeto 2023 je bilo razglašeno za leto pesnika Karla Destovnika – Kajuha (1922–1944). Pesnik\, prevajalec in narodni heroj je bil rojen v Šoštanju\, umrl pa je na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami. V napadu nemških vojakov in orožnikov je padel pod streli orožnika slovenske narodnosti\, Franceta Černeta. Kot edini slovenski kulturnik je bil julija 1953 razglašen za narodnega heroja. \nKajuh danes najverjetneje velja za največjega slovenskega partizanskega pesnika. Vojne ni preživel\, vendar pa za njim ostaja obsežen opus\, ki ga poglavitno sestavlja poezija\, nezanemarljiva pa so tudi njegova pisma\, prevodi\, proza in dramsko delo Mati. \nKaj je pri Kajuhu tako vznemirljivega\, tako pomembnega\, da je ostal v narodnem spominu? In kaj tako problematičnega\, provokativnega\, subverzivnega\, da smo njegovo leto praznovali prepozno? Gre le za vprašanje politične ideologije? Za ohranjanje preteklih idej? Za oživljanje mrtvih\, pogrevanje konfliktov nekdanjosti? A vendar zdrahe niso ohlajene\, mrtvih pa nikakor ne moremo pustiti pri miru – vedno znova jih kopljemo iz grobov in si mečemo imena pozabljenih; a ne zaradi imen\, njihovih zgodb\, teles ali idej\, temveč zaradi metanja. \nJe Kajuh\, s svojimi tovariši\, res želel tako prihodnost? \nMedtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje le jabolko spora\, sladkokisla polpreteklost našega naroda\, se avtorji predstave sprašujemo predvsem o neki minuli\, večno mladi generaciji. O generaciji\, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora\, propagandno trobilo\, steklega psa. V kaj se torej spremeni glas umetnika v vrtincu vojne? Kaj pomeni njegovo (mlado) življenje? In kaj lahko prepoznamo\, ko prisluhnemo nekdanjim sanjam prihodnosti\, ki jih je že razpihal veter? \nNastala je predstava o generaciji\, ki se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora\, propagandno trobilo\, steklega psa. Premierno je bila uprizorjena 9. oktobra 2023. Uvrščena je bila v tekmovalni program 54. Tedna slovenske drame in tekmovalni program 59. Festivala Borštnikovo srečanje\, kjer je prejela nagrado za avtorski koncept ter priredbo uprizoritvenega besedila. Uvrščena je tudi na platformo Zlata paličica.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-juris/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/SLG-CELJE-JURIS-0002-WEB.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261105T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261105T000000
DTSTAMP:20261007T104401Z
CREATED:20260925T115132Z
LAST-MODIFIED:20261007T104401Z
UID:10890-1793836800-1793836800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - BOJ NA POŽIRALNIKU
DESCRIPTION:Režiser:\nJernej Lorenci\nDramaturginja:\nMarinka Poštrak\nKoreograf in asistent režiserja:\nGregor Luštek\nScenograf:\nBranko Hojnik\nKostumografka:\nBelinda Radulović\nAvtor glasbe in zvoka:\nBranko Rožman\nLektorica:\nMaja Cerar\nOblikovalec svetlobe:\nNejc Plevnik\nOblikovalec maske:\nMatej Pajntar\nAsistent dramaturgije:\nTilen Oblak\nAsistent avtorja glasbe in zvoka:\nJure Žavbi\nOblikovalca zvoka:\nMatija Zelič\, Stefan Gladović\nIgrajo:\nDarja Reichman\nŽiva Selan\nBlaž Setnikar / Gregor Luštek\nBranko Jordan\nPesem Zdaj smo delo dokončali na\nposnetku pojeta Varja Mihajlović Cerar\nin Daša Selan. \nVorančeva besedila Boj na požiralniku\, Solzice in Samorastniki veljajo za slovensko literarno klasiko\, po filmskih upodobitvah pa so se globoko vtisnila v zgodovinski spomin slovenskega naroda. Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine\, ki bije boj za preživetje na težki\, blatni zemlji\, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste »spregledane«\, še ne do konca izrečene plasti te neizmerno krute pripovedi. \nZgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljnje ruralne preteklosti\, ampak zgodba\, ki jo še kako živimo tudi danes\, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj\, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi preživetvenih stisk in nemoči\, v boju z zemljo in birokracijo\, ne glede na vas ali mesto\, zmeraj najde svojo pot do krutosti. Režiser Jernej Lorenci se je tematike krutosti ter boja za preživetje dotaknil na svoj pretanjen in radikalen uprizoritveni način. \nPredstava je bila premierno uprizorjena 27. 3. 2024. \nUvrščena je bila v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame\, kjer je prejela posebno nagrado po presoji žirije za likovno in zvočno podobo\, v tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje\, tam sta bili z Borštnikovo diplomo za igro oziroma za mlado igralko nagrajeni Darja Reichman in Živa Selan\, ter na 70. festival Sterijino pozorje v Novem Sadu\, kjer je prejela nagrado okrogle mize kritikov Sterijevega pozorja Dejan Penčić-Poljanski.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-boj-na-poziralniku/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/Bojnapoziralniku_2000x1250px_FotoNadaZgank_23.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261120T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261120T220000
DTSTAMP:20261007T110304Z
CREATED:20261007T063556Z
LAST-MODIFIED:20261007T110304Z
UID:10996-1795204800-1795212000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - TROJANKE
DESCRIPTION:Prevajalka:\nJera Ivanc\nRežiserka:\nMaruša Sirc \nEvripid je zadnji od treh velikih starogrških tragedov. V primerjavi z Ajshilom in Sofoklejem velja za modernejšega\, saj se njegove igre bolj osredotočajo na notranje doživljanje junakinj in junakov. V tragediji Trojanke je preko mita o trojanski vojni kontekstualiziral takratno peloponeško vojno in pokazal njeno zamolčano stran\, ki je bila iz herojskih poročanj o zmagovalcih pogosto izpuščena. Fokus je postavil na preživele ženske in na grozote\, ki so jim bile zadane\, ko so mislile\, da je vojna že končana. Za uprizoritev sta režiserka Maruša Sirc in dramaturginja Tajda Lipicer pripravili priredbo\, ki je nastala na podlagi Evripidove tragedije v prevodu Jere Ivanc ter dramskih in epskih del\, ki izhajajo iz mita o trojanski vojni. Tako preko odbleskov desetletne vojne in uničenja Troje preko antične snovi sami lahko spremljamo podobne grozote\, ki smo jim danes priča na različnih vojnih žariščih\, srhljive podobnosti pa se zrcalijo predvsem z genocidom v Gazi. \nUprizoritev nastaja v sodelovanju z UL AGRFT v okviru programa Abonma 80! ob 80-letnici UL AGRFT. Premieri bosta novembra 2026.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-trojanke/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Trojanke.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261204T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261204T000000
DTSTAMP:20261007T104452Z
CREATED:20260925T115510Z
LAST-MODIFIED:20261007T104452Z
UID:10893-1796342400-1796342400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - BOJI IN PREOBRAZBE NEKE ŽENSKE
DESCRIPTION:Uprizoritveni koncept: Nataša Matjašec Rošker\, Žan Koprivnik\, Nina Kuclar Stiković\, Val Fürst \nPrevajalec:\nIztok Ilc\nDramatizacija odrske priredbe in dramaturgija:\nNina Kuclar Stiković\nDramatizacija romana:\nEva Mahkovic\nScenograf:\nMatic Gselman\nKostumografka:\nSuzana Rengeo\nKoreograf:\nGregor Luštek\nAvtor glasbe in zvočne podobe:\nVal Fürst\nLektorica in prevajalka posnetka:\nHana Podjed\nOblikovalec svetlobe:\nTomaž Bezjak\nIgrata:\nNataša Matjašec Rošker\nŽan Koprivnik \nBoji in preobrazbe neke ženske (2021) Édouarda Louisa so intimna avtobiografska pripoved o ženski iz delavskega razreda\, vpeti v revščino\, nasilje in družbene omejitve\, ki vsemu navkljub vztrajno išče pot do lastne osvoboditve. Édouard Louis\, eden najpomembnejših glasov sodobne evropske književnosti\, skozi zgodbo svoje matere razkriva\, kako globoko so osebne usode zaznamovane z razrednim položajem\, z ekonomskimi razmerami in z nevidnimi mehanizmi družbene moči. V središču njegove pripovedi je ženska\, ki jo\, čeprav se sooča s prezgodnjim materinstvom\, z nenehnim pomanjkanjem in s partnerskim nasiljem\, naprej žene silna notranja moč. Louis njeno življenje bere z natančnostjo družbene analize in z ranljivo naklonjenostjo\nsina\, ki ve\, da jo njegov pogled hkrati razkriva in izdaja. Med njima se vzpostavi tih\, a napet dialog med tistim\, ki lahko govori\, in njo\, ki je bila vse življenje preslišana. \nOdrska adaptacija vzpostavlja prostor med spominom in molkom\, izrečenim in neizrečenim. Z vzpostavljanjem komornega in psihološko natančno izdelanega vzdušja si zastavlja vprašanje\, kako govoriti o drugem\, ne da bi pri tem utišali njegov glas. \nPremiera uprizoritve je bila 18. septembra 2026 na Malem odru SNG Maribor.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-boji-in-preobrazbe-neke-zenske/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/09/Boji-in-preobrazbe-neke-zenske.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20261218T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20261218T000000
DTSTAMP:20261007T110048Z
CREATED:20261007T103704Z
LAST-MODIFIED:20261007T110048Z
UID:11022-1797552000-1797552000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - ESTETSKI UČINEK MED GESTUS\, IDEOLOGIJO IN TEORIJO
DESCRIPTION:Režija:\nMatjaž Berger \nKo obhajamo obletnico\, vpisujemo čas preteklosti v prostor sedanjosti. Na začetku modernega umevanja umetnosti je Lessing razločil časovne literarne umetnosti od prostorskih vizualnih umetnosti. Gledališče je oboje: čas v prostoru in prostor v času. V prostorskih umetnostih je po Lessingu umetnostna bravura v tem\, da prikažejo čas\, torej gib\, gestus. V časovnih umetnostih je estetski izziv\, kako prikazati prostor\, stanje stvari\, status. Le v gledališču in v govorništvu je status – drža telesa hkrati tudi gestus: gib\, ki pomeni; drža\, ki sporoča. Cicero temu pravi actio\, dejanje. Gledališče\, piše Aristotel\, pa je posnetek dejanja\, mímesis práxeos. Ko si ob jubileju v spominu predstavljamo nekdanje predstave\, posnemamo dejanja\, ki so posnemala dejanja … A ne bo se nam zvrtelo v glavi\, če ideološke tokove spomina ujamemo v mirno zajetje teorije.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/estetski-ucinek-med-gestus-ideologijo-in-teorijo/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Estetski-ucinek-med-gestusideologijo-in-teorijo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270101T104700
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270131T104700
DTSTAMP:20261007T110112Z
CREATED:20261007T104753Z
LAST-MODIFIED:20261007T110112Z
UID:11030-1798800420-1801392420@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - LOV NA ČAROVNICE
DESCRIPTION:Diplomska uprizoritev VII. semestra Dramske igre\, Gledališke režije ter Dramaturgije in scenskih umetnosti. \nV 80. letu Akademije za gledališče\, radio\, film in televizijo Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2026/2027 študijsko pot na dodiplomskih študijskih programih Dramska igra ter Gledališka režija z diplomsko produkcijo VII. semestra zaključuje generacija študentk in študentov igre: Robert Kladnik\, Nace Korošec\, Špela Lovrec\, Mila Peršin\, Ela Potočnik\, Borut Petrović\, Brina Rakun\, Jaša Savnik\, Ivan Vastl\, Filip Žunič in Matic Žust Šprah. \nNjihova diplomska produkcija v režiji Luke Ravnika ter pod mentorskim vodstvom profesorja Matjaža Zupančiča in docentke Barbare Cerar bo pod drobnogled vzela zdaj že klasično dramsko delo ameriškega dramatika Arthurja Millerja Lov na čarovnice v prevodu Alenke Klabus Vesel. \nPremiera produkcije bo v drugi polovici januarja 2027.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/lov-na-carovnice/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/03/UL_AGRFT80_kratica-CMYK_Barvna-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270125T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270125T000000
DTSTAMP:20261007T110133Z
CREATED:20261007T104253Z
LAST-MODIFIED:20261007T110133Z
UID:11026-1800835200-1800835200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - KONEC EPOHE
DESCRIPTION:Trilogija po besedilih L.U.Z.E.R.J.I.\, H.E.J.T.E.R.J.I. in Dobro življenje \nPrevajalca in avtorja priredbe:\nJaka Smerkolj Simoneti\, Iva Štefanija Slosar\nRežiser:\nJaka Smerkolj Simoneti\nDramaturginja:\nIva Štefanija Simoneti\nLektorica:\nAnja Pišot\nScenografinja:\nUrša Vidic\nKostumograf:\nTimotej Rosc\nAvtor glasbe in oblikovalec zvoka:\nGašper Lovrec\nOblikovalec svetlobe:\nBor Ravbar\nProducentka KUD S. N. G.:\nMija Špiler\nIgrajo:\nTamara Avguštin\nIvan Čuić\nMario Dragojević\nMatija Rupel\nMarjuta Slamič \n2012\, Zagreb. Sanjin\, Mak\, Roza in Paško so L.U.Z.E.R.J.I. Sanjin\, ki v nesreči izgubi nogo\, z Makom\, ki mogoče je ali pa ni njegov fant\, pripravlja večerjo za Rozo in Paška. Nerazdružljivi prijatelji\, ki vse od svojega prihoda v mesto skupaj bijejo bitko proti tegobam življenja. Sanjin še ne ve\, da Roza načrtuje odhod v London\, Paško v Berlin in Mak v Ameriko. \n2018\, Zagreb. Roza se po smrti ljubimca poslovi od Berlina. Vrne se k Pašku in Sanjinu\, ki z Makom uživa vso peklenskost zdolgočasenega partnerstva. Spet so skupaj\, spet je vse\, kot je bilo prej. Otok svobode in sreče na robu zgodovine – vse okrog njih so na vzponu »fašisti«\, ki si za prvo »žrtev« svojega pohoda izberejo direktorico galerije Korano. Roza\, Paško\, Sanjin\, Mak in Korana so H.E.J.T.E.R.J.I. \n2025\, Zagreb? Pet let po pandemiji koronavirusa in sedem po tem\, ko je dramatik zaključil igro z obljubo režiserju: Spet ti bom pisal čez pet let. Spet o prijateljstvu. V času\, ko postaja še zadnji osebi jasno\, da prihodnost ni svetla\, da se svet ne obrača na bolje\, da ni več jasno čisto nič … so tukaj spet Paško\, Roza\, Mak in Sanjin. Štirje prijatelji in dramatik\, ki se odzove vabilu režiserja\, da napiše novo besedilo. Zaokrožitev pretekle dekade\, podpis pod konec epohe. \nPremiera predstave je bila 23. aprila 2026.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/konec-epohe/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Konec-epohe.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270215T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270215T000000
DTSTAMP:20261007T110156Z
CREATED:20261007T105224Z
LAST-MODIFIED:20261007T110156Z
UID:11032-1802649600-1802649600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - PREKLET NAJ BO IZDAJALEC SVOJE DOMOVINE!
DESCRIPTION:Režija:\nOliver Frljić\nDramaturgija:\nBorut Šeparović\, Tomaž Toporišič\nAsistent režije (študijsko) in svetovalec za gib:\nMatjaž Farič\nOblikovanje zvoka:\nSilvo Zupančič\nOblikovanje svetlobe:\nOliver Frljić\, Tomaž Štrucl\nOblikovanje svetlobe za obnovljeno predstavo:\nDavid Cvelbar\nIgrajo:\nPrimož Bezjak\nOlga Grad\nUroš Kaurin\nBoris Kos\nUroš Maček / Klemen Kovačič\nDraga Potočnjak\nMatej Recer\nDario Varga\nMatija Vastl \nOliver Frljić se v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! loteva ljubezni in sovraštva do gledališča\, okvir za njegovo preizpraševanje meja umetniške in civilne svobode pa so fragmenti zgodbe o razpadu Jugoslavije\, fragmenti\, ki odpirajo dileme\, s katerimi se srečujemo vsi\, a si pred njimi pogosto zatiskamo oči in ušesa. Da je tema univerzalna\, so potrdila uspešna gostovanja na uglednih festivalih po vsem svetu. Podobno kot zapiše kritičarka francoskega Le Figaroja\, se povsod strinjajo\, da uprizoritev »useka krepko\, in to namerno. […] Te igralke in igralci […] verjamejo v moč gledališča\, ki združuje\, razsvetljuje in deluje. V naši scrkljani družbi\, v kateri so odri zasičeni s ‘kulturnimi proizvodi’ brez okusa\, je to zelo dobra novica.« Predstava je bila premierno uprizorjena 3. marca 2010\, na pobudo Abonmaja 80 pa je Slovensko mladinsko gledališče sprejelo izziv\, da jo obnovi. V desetletju igranja je postala ena najuspešnejših predstav v širšem prostoru\, udeležila se je več kot 45 mednarodnih gostovanj od New Yorka in Montreala do Aten\, São Paula\, Omska in Helsinkov. Uvrščena je bila v tekmovalni program Tedna slovenske drame in Festivala Borštnikovo srečanje\, kjer je prejela posebno nagrado žirije za izjemno kolektivno stvaritev\, Uroš Kaurin pa Borštnikovo nagrado za mladega igralca.\nPredstava je ob omenjenih dobila še dve nagradi: Župančičevo nagrado 2011 Primožu Bezjaku\, med drugim tudi za vlogo v Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! ter posebno nagrado žirije za pogum pri razvijanju zvrsti političnega gledališča na mednarodnem Festivalu mladih gledališč Rusije v Omsku 2013.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/preklet-naj-bo-izdajalec-svoje-domovine/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Preklet-naj-bo-izdajalec-svoje-domovine.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270306T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270306T000000
DTSTAMP:20261007T110218Z
CREATED:20261007T105541Z
LAST-MODIFIED:20261007T110218Z
UID:11035-1804291200-1804291200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - ART
DESCRIPTION:Režija:\nAlen Jelen \nSpretno napisana in duhovita konverzacijska igra z blagim posmehom razkriva nevroze in občutljivost sodobnega urbanega človeka. Zgodba govori o treh prijateljih\, ki živijo ustaljeno\, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago\, nekoliko nenavadno umetniško delo\, se prijateljstvo nevarno zamaje. \nPredstava je uvrščena v repertoar sezone SSG Trst 2026/2027 s premiero 26. 2. 2026.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/art/
LOCATION:Slovensko stalno gledališče Trst\, Trst\, Italy
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Art.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270319T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270319T000000
DTSTAMP:20261007T110240Z
CREATED:20261007T110020Z
LAST-MODIFIED:20261007T110240Z
UID:11042-1805414400-1805414400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - PROCES ALI ŽALOSTNA ZGODBA JOSEFA K.
DESCRIPTION:Režiser in avtor glasbe:\nMatija Solce\nDramaturginja:\nJelena Sitar Cvetko\nAvtorja likovne podobe:\nPrimož Mihevc\, Matija Solce\nOblikovalca luči:\nMatija Solce\, Miljenko Knezoci\nIgrata:\nMiha Bezeljak\nMiha Arh k. g. \nV nadčasovni glasbeno-lutkovni kompoziciji se v vlogi Josefa K. znajde gledalec. Igra ga neusmiljeno prestavlja v brezizhodne situacije\, seznani ga z drobovjem družbenega stroja pa tudi z intimnim svetom nekaterih Josefu K. dragih ljudi. Gledalec je postavljen v središče dogajanja\, kjer se mora na milost in nemilost odgovorno podvreči procesu. Med občinstvom in okoli njega se vrstijo različne gledališke tehnike: črni humor ročnih lutk\, poetičnost gledališča predmetov in kabarejska improvizacija. Stroj sistema ženeta dva igralca\, glasbenika in lutkarja. Nežne\nlutkovne scene se izmenjujejo z močnimi ritmičnimi učinki\, ki se občasno sprevržejo v koncert. \nPremiera predstave je bila 28. aprila 2012\, obnovitev predstave pa leta 2024\, ob praznovanju 50. obletnice Lutkovnega gledališča Maribor. Zaigrane zgodbe so bile del programa MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture\, predstava pa je od tedaj obredla številne mednarodne festivale; nazadnje je gostovala v Pordenonu v Italiji in v Magdeburgu v Nemčiji. Prejela je nagrado za najboljšo uprizoritev – grand prix na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije\, Matija Solce pa je bil za režijo nagrajen na 8. mednarodnem lutkovnem festivalu Pierrot v Stari Zagori v Bolgariji.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/proces-ali-zalostna-zgodba-josefa-k/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Proces-ali-zalostna-zgodba-Josefa-K.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270319T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270319T000000
DTSTAMP:20261007T111032Z
CREATED:20261007T111032Z
LAST-MODIFIED:20261007T111032Z
UID:11062-1805414400-1805414400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - HEROJ 2.0 – PREDSTAVA VSEH PREDSTAV
DESCRIPTION:Avtorja in nastopajoča:\nUroš Kaurin in Vito Weis\nDramaturginja:\nKatarina Stegnar\nVideo:\nBoris Bezić\nAvtorica glasbe in korepetitorka:\nLea Čehovin\nAvtorica fotografij:\nNada Žgank\nProdukcija:\nMoment in Zavod EN-KNAP\nPodpora:\nMinistrstvo za kulturo RS in Mestna občina Maribor \nKako narediti predstavo\, ki je v osnovi namenjena temu\, da postavi igralca na goli oder in ga izrabi\, do zadnje kapljice znoja. Njegovo bistvo\, vse\, kar zna in kar zmore. Na kakšen način dokazati svojo vrhunskost\, svojo vrednost\, svoj talent? Igralec današnjega časa mora obvladati vse prvine in veščine umetniškega ustvarjanja bolj kot kadarkoli prej. Znati mora vse in to dobro. Kot je človek v sodobnem času »multitasker«\, je tudi igralec soočen s tem\, da svoje polje razmišljanja in umetniškega izraza širi na vse strani. V vseh formah in zmožnostih. Psihološko\npreigravanje vloge in ponotranjenje teksta je premalo. Razumevanje konteksta predstave\, situacije\, lika ne zadostujejo več. Transgresivna dejanja in subverzivni prijemi niso dovolj. Če nimaš te širine\, te povozi čas. Brez tega si povprečnež\, prinašalec pisem\, gužva. \nČe ne misliš\, da si najboljši igralec\, nehaj igrati. Če ne misliš\, da delaš najboljšo predstavo\, je ne delaj. Če misliš\, da razpisa ne boš dobil\, ga ne piši. Heroj 2.0 govori točno o tem\, ne gre za vprašanje vere\, ampak za popolno in slepo prepričanje\, da Heroj 2.0 je predstava vseh predstav. \nKot zapiše Rok Bozovičar v svoji kritiki (Dnevnik\, 28. 2. 2018): »Heroj 2.0 je predstava vseh predstav v luči vseh preostalih predstav\, vključuje in dotika se vsake predstave\, ker uprizarja samo okostje sleherne od nje.« Predstava je bila premierno uprizorjena 16. oktobra 2017 v Španskih borcih ter 9. junija 2018 na Intimnem odru v GT 22\, gostovala je v desetih različnih državah\, na štirinajstih festivalih in je bila do danes odigrana več kot 70-krat. Leta 2018 sta Kaurin in Weis na Festivalu Borštnikovo srečanje za predstavo prejela Borštnikovo nagrado za igro\, leta 2019\npa nagrado kritikov na festivalu Thealter v Szegedu na Madžarskem.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-heroj-2-0-predstava-vseh-predstav/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Heroj-2.0.-predstava-vseh-predstav.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270401T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270430T000000
DTSTAMP:20261007T111531Z
CREATED:20261007T111531Z
LAST-MODIFIED:20261007T111531Z
UID:11065-1806537600-1809043200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA
DESCRIPTION:Izvirni naslov:\nУ войны не женское лицо\nPrevajalec:\nJani Rebec\nAvtorica priredbe:\nŠpela Frlic\nRežiserka:\nBiljana Radinoska\nDramaturginja:\nŠpela Frlic\nLektorica:\nTatjana Stanič\nScenografinja:\nMaruša Mali\nKostumografinja:\nJelena Proković\nUmetniški sodelavec:\nAleksandar Ivanovski\nOblikovalka svetlobe:\nMojca Sarjaš\nOblikovalka maske:\nJelena Proković\nVokalno skupino je pripravila:\nAlenka Podpečan\nIgrajo:\nIva Babić\, Barbara Cerar\, Silva Čušin\, Eva Jesenovec\, Vanja Plut in Maja Sever \nMed drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Nekatere\, še najstnice\, so postale ostrostrelke\, pilotke\, mehaničarke\, tankistke\, bolničarke\, kirurginje… Bile so pripravljene umreti za domovino in si hkrati najbolj želele\, da ne bi umrle. Več desetletij kasneje je beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič prisluhnila njihovim besedam in njihovi tišini. Lahko so prekinile dolgoleten boleči molk in spregovorile o svoji vojni. \n“Ženska” vojna ima svoje barve\, svoje vonje\, svojo osvetlitev in svoj lastni nabor čustev\, pravi Svetlana Aleksijevič\, ki je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Igralke kot posameznice in kot pretresljiv zbor pripovedujejo o vojni\, v kateri ni junakov in neverjetnih podvigov\, samo ljudje\, ki opravljajo nečloveško človeške naloge\, in v kateri neznosno trpijo vsi\, ljudje\, živali in zemlja.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-vojna-nima-zenskega-obraza/
LOCATION:UL AGRFT\, Aškerčeva 5\, Aškerčeva cesta 5\, Ljubljana\, 1000
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Vojna-nima-zenskega-obraza.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20270501T000000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20270531T000000
DTSTAMP:20261007T114025Z
CREATED:20261007T114025Z
LAST-MODIFIED:20261007T114025Z
UID:11071-1809129600-1811721600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Abonma 80 - OCEAN MORJE
DESCRIPTION:Prevajalka:\nMaja Gal Štromar\nAvtorji dramatizacije:\nAnja Drnovšek\, Helena Šukljan\, Ivan\nLoboda\nRežiser in scenograf:\nIvan Loboda\nDramaturginja:\nHelena Šukljan\nKostumografinja:\nTina Kolenik\nAvtor glasbe:\nSašo Fajon\nOblikovalec svetlobe in avtor videa:\nDomen Lušin\nLektor:\nMartin Vrtačnik\nAsistentka režiserja:\nIvona Furlan\nIgrajo:\nSara Gorše\nZala Djuric\nIgor Štamulak\nRok Ličen\nLuka Cimprič\nLara Komar\nRok Matek\nMak Tepšić\nBlaž Popovski \nAlmayer – oddaljeno počivališče\, »kot položeno na zadnji okvir sveta« – deluje osamljeno in pozabljeno. Toda prav ta »kraj\, ki skoraj ne obstaja« oziroma »ostaja samo zato\, da se stvari postavijo na svoje mesto«\, predstavlja pomemben\, čeprav začasen dom številnim gostom\, ki so se tu znašli namenoma ali po naključju. Sem so prišli z upanjem\, da jih bo morje – kot zadnje zdravilo – rešilo njihovih »bolezni«. \nMlado\, krhko dekle Elisewin pride v počivališče na željo svojega očeta\, v upanju\, da ji bo zdravljenje z morskimi valovi omogočilo\, da začne zares živeti. Spremlja jo oče Pluche\, ki budno pazi na vsak njen korak in nenehno piše nove molitve. Gospo Ann Diverià je v Almayer poslal mož na zdravljenje »zelo čudne bolezni«\, kot jo imenuje sama: prešuštvovanja. Plasson\, slikar\, ki slika z morsko vodo\, potem ko se je naveličal portretiranja bogatašev\, želi zdaj naslikati portret resnice\, portret morja\, zato se sprašuje\, kje ima morje oči\, kje se morje začne. Nasprotno znanstvenik Bartleboom\, ki piše Enciklopedijo omejitev\, raziskuje\, kje se konča to neskončno morje. Ocean morje. Vse goste sprejme Dira\, edina skrbnica Almayerja\, njena vseobsegajoča\, a tiha prisotnost njeno vlogo zavija v skrivnost: je res zgolj gostiteljica ali pa njen obstoj vpliva na vse okoli nje? \nZgodbe teh nenavadnih prebivalcev – prežete z izgubljenimi ljubeznimi\, razočaranji\, brodolomi in večnimi vprašanji – se najprej le rahlo dotikajo druga druge. Pravi zaplet se začne s prihodom skrivnostnega mornarja Adamsa in pozneje zdravnika Savignyja\, njuna prisotnost razkrije\, kako globoko so njihove usode med seboj prepletene. \nUsodo vseh likov v drami neizbrisno zaznamuje morje. Morje kot metafora za življenje in svobodo izraža neustavljivo moč narave\, ki kljubuje človeku\, a je hkrati zanj tudi zdravilno. Morje kot simbol in protagonist postane nenehno spreminjajoča se kulisa\, ki odseva ali preizprašuje čustvena stanja in preobrazbe. \nPremiera predstave je bila 3. oktobra 2025. Oblikovalec svetlobe in avtor videa Domen Lušin je za svoje delo prejel nagrado tantadruj za (ne)vidni dosežek. Uvrščena je bila v tekmovalni program 61. Festivala Borštnikovo srečanje.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/abonma-80-ocean-morje/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/10/Ocean-morje.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR