BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO - ECPv6.16.0//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
X-ORIGINAL-URL:https://www.agrft.uni-lj.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T203000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230110T105914Z
LAST-MODIFIED:20230110T105914Z
UID:3017-1674241200-1674246600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:KRIK: PRVI GLAS
DESCRIPTION:Avtorji predstave \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nIgralca \nJure Žavbi \nLara Wolf \nGlasovi na zvočnih posnetkih \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nMary Anne Blanche \nDramaturgija \nKatja Markič \nUrša Majcen \nKostumografija \nNika Dolgan \nKoreografija \nŽigan Krajnčan \nOblikovanje zvoka \nMary Anne Blanche \nAljoša Živadinov Zupančič \nOblikovanje luči \nDomen Lušin \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentor \nDramska igra \nprof. Boris Ostan \n  \nProdukcija: KUD Transformator \nKoprodukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/krik-prvi-glas-3/
LOCATION:Študijski oder 1\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230120T190000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230117T111828Z
LAST-MODIFIED:20230117T112224Z
UID:3187-1674234000-1674241200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:EUGÈNE IONESCO - Učna ura
DESCRIPTION:EUGÈNE IONESCO\nUčna ura \n\nPRODUKCIJA V. SEMESTRA DI\, GLR IN DSU \nRežija\nJURE SRDINŠEK\nDramaturgija\nULA TALIJA POLLAK\nIgrajo\nJAKOB ŠFILIGOJ – Profesor\nSTAŠA POPOVIČ – Učenka\nJULITA KROPEC – Služkinja\nAJDA KOSTEVC\nAJDA PIRTOVŠEK\nMARK JACOB CAVAZZA\nMARUŠA SIRC\nPETER ALOJZ MARN\nPrevod\nALEŠ BERGER\nKostumografija\nZALA ŽAGAR\nScenografija\nANA MARIJA SNOJ\nEVA PETRUNA\nOblikovanje svetlobe\nDOMEN LUŠIN\nGlasba\nEVA OSTANEK\nLAIBACH\nOblikovanje zvoka\nEVA OSTANEK\nTAŠA TOMIĆ EGART\nKoreografija\nLARA EKAR GRLJ\nProducentka\nMIJA ŠPILER\nFoto: Matic Brinc \nMentorice in mentorji\nZa dramsko igro in gledališko režijo\nDOC. BARBARA CERAR\nPROF. MATJAŽ ZUPANČIČ\nZa dramaturgijo\nPROF. DR. TOMAŽ TOPORIŠIČ\nZa jezik in govor\nDOC. DR. NINA ŽAVBI\nZa scenografijo\nPROF. MAG. JASNA VASTL\nZa kostumografijo\nPROF. JANJA KORUN\nDOC. MAG. TINA KOLENIK \n  \n»Učna ura tematizira fizično in psihično nasilje\, ki se manifestira tudi (ali predvsem)\npreko jezika. Na začetku plah in nežen profesor\, med igro postaja vse bolj napadalen\nin gospodovalen in svojo dominanco stopnjuje preko besed\, vse dokler za njimi ni več\npopolnoma nobenega smisla ali logike. Hkrati pa je učenkin razvoj obraten: iz vedrega\,\nživahnega dekleta se spreminja v pasivno in vedno bolj izžeto. Zdi se\, da proti\nprofesorju\, ki iz svojega položaja moči besedam po lastni volji dodeljuje nove pomene\,\nod vsega začetka izgublja. Njena ujetost v »aparat« hierarhije odnosov je tako v resnici\nneizbežna.«\n(vzeto iz Akademijskega lista\, Nejka Jevšek Diptih: Ionesco)
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/eugene-ionesco-ucna-ura/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Gledališka predstava
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230119T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230119T203000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230110T105836Z
LAST-MODIFIED:20230110T105836Z
UID:3015-1674154800-1674160200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:KRIK: PRVI GLAS
DESCRIPTION:Avtorji predstave \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nIgralca \nJure Žavbi \nLara Wolf \nGlasovi na zvočnih posnetkih \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nMary Anne Blanche \nDramaturgija \nKatja Markič \nUrša Majcen \nKostumografija \nNika Dolgan \nKoreografija \nŽigan Krajnčan \nOblikovanje zvoka \nMary Anne Blanche \nAljoša Živadinov Zupančič \nOblikovanje luči \nDomen Lušin \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentor \nDramska igra \nprof. Boris Ostan \n  \nProdukcija: KUD Transformator \nKoprodukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/krik-prvi-glas-2/
LOCATION:Študijski oder 1\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230118T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230118T203000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230110T105720Z
LAST-MODIFIED:20230110T105720Z
UID:3010-1674068400-1674073800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:KRIK: PRVI GLAS
DESCRIPTION:Avtorji predstave \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nIgralca \nJure Žavbi \nLara Wolf \nGlasovi na zvočnih posnetkih \nJure Žavbi \nLara Wolf \nKatja Markič \nUrša Majcen \nMary Anne Blanche \nDramaturgija \nKatja Markič \nUrša Majcen \nKostumografija \nNika Dolgan \nKoreografija \nŽigan Krajnčan \nOblikovanje zvoka \nMary Anne Blanche \nAljoša Živadinov Zupančič \nOblikovanje luči \nDomen Lušin \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentor \nDramska igra \nprof. Boris Ostan \n  \nProdukcija: KUD Transformator \nKoprodukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/krik-prvi-glas/
LOCATION:Študijski oder 1\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230115T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230115T180000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230110T105315Z
LAST-MODIFIED:20230110T105315Z
UID:3008-1673798400-1673805600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija-3/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230114T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230114T180000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230110T105212Z
LAST-MODIFIED:20230110T105212Z
UID:3006-1673712000-1673719200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija-2/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230113T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230113T180000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230110T105021Z
LAST-MODIFIED:20230110T105021Z
UID:3001-1673625600-1673632800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:A. P. Čehov: Striček Vanja: študija
DESCRIPTION:Režija\nMarko Rengeo\nLucija Trobec\nDramaturgija\nLuna Pentek\nIgrajo\nAlja Krhin\nMaja Kunaver\nRok Ličen\nKaja Petrovič\nLuka Seražin\nMarko Rengeo\nLuna Pentek\nPrevod\nMilan Jesih\nKostumografija\nKlavdija Jeršinovec\nProducentka\nMija Špiler \nMentorice in mentorji\nDramska igra in gledališka režija\ndoc. Branko Jordan\nprof. Jernej Lorenci\nDramaturgija\nprof. dr. Tomaž Toporišič\nJezik in govor\ndoc. dr. Nina Žavbi\nasist. Martin Vrtačnik\nKostumografija\nprof. Janja Korun\ndoc. mag. Tina Kolenik \nStriček Vanja: študija \nNa začetku III. semestra se nam je razprlo široko polje raziskovanja Čehova in Rusije 19. stoletja. Ogromno primarne in sekundarne literature. Delovno gradivo smo zožili na dve drami in zbirko kratkih zgodb. Pripovedovali smo si zgodbe\, zbirali reference …\, na koncu pa se v poplavi materiala spraševali\, kako sploh izluščiti bistvo iz vsega tega. Kaj nas zares zanima? Vstopati v intimo posameznika. Iskati meje med nami – študenti in liki. Bivati na odru\, bivati drug z drugim. Raziskovati in naseliti prostor\, ki ga še ne poznamo\, da bi postal naš. Poglabljati se v besedilo\, razpirati možnosti različnih interpretacij. Raziskovati jezik\, ki nam je ponujen. Kreirati situacije\, v katerih lahko zaživi dialog. Raziskovati like in se truditi razumeti\, kako delujejo. \nKdaj smo zares najbolj mi? Kdaj je posameznik najbolj pristen? Kje ga lahko spoznamo\, v njegovih najbolj intimnih situacijah? \nDoma. \nIn prav to je tisto\, kar nam je omogočila drama Striček Vanja. \nSpremljati posameznike\, ki so »ujeti« v skupnem domu. Kjer so prisiljeni živeti drug z drugim. In to je tisto\, kar jih sili v to\, da prej ali slej pokažejo svoj pravi značaj. \nPosestvo Serebrjakova s šestindvajsetimi sobami. In osem ljudi\, ki so se ujeli v svoje pritoževanje. Vse jih dolgočasi\, bivati na ogromnem posestvu se jim zdi strašansko mučno in dolgočasno. Kot da med sabo tekmujejo\, komu je težje. Kdo je bolj izmučen. Kdo je v življenju dosegel več in koga se ne bodo niti spomnili. Kdo je na tem posestvu le iz preračunljivosti in kdo je moral za to\, da je tukaj\, res garati. \nMiza in ljudje okoli mize. Družina\, ki nam ponuja največje udobje in nas hkrati sili v največje konflikte in najgloblje zamere. Tisti\, ki so nam najbližje\, nas lahko najbolj prizadenejo. Tisti\, ki nas najbolje poznajo\, nas lahko prvi izdajo. In če je v naši hiši polno pretvarjanja – komu sploh lahko zaupamo? \nAli še lahko imamo radi?\nBomo še kdaj koga zares ljubili? \nVrt. Jedilnica. Sprejemnica. Soba. \nProstori\, ki se od prvega do četrtega dejanja počasi ožijo. Vedno bolj nas spuščajo v intimo tega posestva in s tem vedno bolj v intimo posameznikov. Z vsakim prostorom smo bližje likom. V vsakem prostoru spoznamo nove razloge za njihovo vedenje. Vedno bolj razumemo\, zakaj delujejo tako\, kot delujejo. Spoznavamo njihove skrivnosti\, želje\, razočaranja. \nAmpak ali zares verjamemo temu\,\nkar ljudje okoli nas govorijo? \nTudi znotraj realizma se moramo ves čas spraševati\, koliko sploh verjeti temu\, kar nekdo izreče. Prebirati in obračati stavke\, jih interpretirati na različne načine in odkrivati\, kakšne pomene lahko nosijo. In to je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati največje zadovoljstvo. Spoznavati\, kaj vse ponuja samo en stavek. Preizpraševati njegov pomen. Uživati v možnostih\, ki jih Čehov s svojo realistično pisavo ponuja. Dovoliti si raziskovati. Dopustiti si preizkušati različne možnosti. \nNajvečji izziv je bivati v brezdelju. \nKaj pravzaprav počnemo\, ko ne delamo ničesar? Ali popolno brezdelje sploh obstaja? V odsotnosti fizičnih akcij zapolnjevati prostor. Dopolnjevati dialog. Ustvarjati žive situacije. In se ponovno vračati k vprašanju: kaj pa počnemo\, ko ne delamo ničesar? Kaj pomeni ničesar ne delati? In ali temu sploh verjamemo. \nTišine\, ki odkrivajo posameznike v njihovi najgloblji intimi. Tišine\, ki povedo več kot besede. \nUstvariti atmosfero in slediti premišljeni partituri\, kot jo je zapisal Čehov\, hkrati pa znotraj tega najti človeškost in nas same. Iskati vzporednice z današnjim svetom\, s svetom\, v katerem živimo. Kje so vzporednice med Rusijo 19. stoletja in Slovenijo danes? Je vse\, v kar verjamemo\, pravzaprav laž? Si ves čas izmišljamo besede\, skladamo lepe stavke samo zato\, da bi skrili svojo ranljivost? In kako se naša ranljivost izraža? Humor\, cinizem\, žalost\, obup\, jeza\, odtujenost\, zdolgočasenost … \nKako pomembna je za nas naša preteklost? Ali si sploh želimo v prihodnosti kaj spremeniti? Živeti tukaj in zdaj. Ampak vedno v nas ostajajo spomini. Ljudje\, ki so odšli. Zgodbe\, ki so se končale. Trudimo se\, da bi jih lahko pustili za sabo\, da se k njim ne bi ves čas vračali\, da ne bi ves čas bile tako močno prisotne. \nKoliko nas je v preteklosti? V spominih?\nIn koliko nas je tukaj in zdaj? \nSi lahko pustimo sanjati?
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/a-p-cehov-stricek-vanja-studija/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230106T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230106T200000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20230105T054900Z
LAST-MODIFIED:20230105T055251Z
UID:2845-1673028000-1673035200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Viri strahu
DESCRIPTION:Več informacij na povezavi. \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/viri-strahu/
LOCATION:Študijski oder 2\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221221T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221221T200000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221214T071745Z
LAST-MODIFIED:20221214T071745Z
UID:2543-1671642000-1671652800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Cikel Kinofilm – Vabilo na projekcijo dokumentarnega filma Magdalenice gospe Radojke Vrančič
DESCRIPTION:Kinofilm – Vabilo – Magdalenice
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/cikel-kinofilm-vabilo-na-projekcijo-dokumentarnega-filma-magdalenice-gospe-radojke-vrancic/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221219T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221219T220000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221212T111935Z
LAST-MODIFIED:20221212T113448Z
UID:2533-1671476400-1671487200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kako končati vojno in vzpostaviti mir?
DESCRIPTION:Vabilo na forum Mirovnega inštituta \nKako končati vojno in vzpostaviti mir? \nv ponedeljek\, 19. decembra 2022 ob 19. uri\,\nv Gledališki dvorani AGRFT\, 5. nadstropje\, Aškerčeva 5\, Ljubljana. \nDogodek lahko spremljate tudi preko spleta: \nhttps://youtu.be/bJ1FoNLqW7o. \n  \nVeč kot devet mesecev je minilo od začetka letošnje invazije Rusije na Ukrajino\, vendar tej vojni\, tako kot številnim drugim\, ne vidimo konca. Povzročila je veliko gorja in žrtev ter iz številnih ljudi ustvarila begunke_ce. Obsežne posledice ima na področju ekonomije in energetske oskrbe\, vključno z lakoto na območjih\, kjer prevladuje svetovna revščina. Ljudje so naveličani pritiskov in krize\, ki jo je povzročila ta nova evropska vojna in z njo povezane špekulacije ekonomskih in političnih oligarhij. Vse od februarja se na Zahodu krepi skoraj popolnoma enotna vojaška\, politična in humanitarna podpora Ukrajini in njeni vladi v obrambni vojni ter izolacija Rusije\, a s časom se kažejo razpoke tudi med članicami zavezništva Nato. Nedavno so bili s strani EU izraženi očitki ZDA\, da so edina država\, ki s to vojno ekonomsko in sicer profitira. \nTudi v Sloveniji so pogledi na to\, kaj so vzroki za vojno\, in kaj bi bilo potrebno storiti\, da bi se končala\, razdeljeni. Nedavno smo bili priča javnim pismom\, ki so te razlike jasno pokazala. \nForum bo naslovil vprašanje možnosti za dokončanje vojne v Ukrajini\, kljub temu da – ali pa ravno zato\, ker – na obzorju ne vidimo pripravljenosti na sklepanje miru ali vsaj premirja. V premislek želimo poleg družboslovnega pogleda vključiti tudi izkušnje iz spopadov na področju nekdanje Jugoslavije (danes t. i. Zahodnega Balkana)\, izkušnje mirovnega gibanja in gibanja za ugotavljanje dejstev ter spoznanja varnostne in vojaške stroke. Vabljene govorke_ci so se različno opredeljevali do vojne v Ukrajini v javnem prostoru\, pa tudi do tega\, kako naj ravnajo politiki_čarke\, ki so na zadnjih volitvah dobili mandat volivk_cev. Prispevali bodo konkretne premisleke o tem\, kaj bi bilo mogoče in kaj potrebno storiti\, da se ta vojna konča. \nGovorke_ci: \n\n ddr. Rudi Rizman\, sociolog\, zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani\nVesna Teršelič\, mirovna aktivistka\, direktorica Dokumente\, ustanoviteljica Antiratne kampanje\n Uroš Svete\, strokovnjak za varnost in obrambo\, direktor Urada za informacijsko varnost RS\nLuka Lisjak Gabrijelčič\, zgodovinar in raziskovalec na CEU v Budimpešti\, urednik revije Razpotja\n\nModerira: prof. dr. Vlasta Jalušič\, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kako-koncati-vojno-in-vzpostaviti-mir/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221214T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221214T190000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221205T192237Z
LAST-MODIFIED:20221205T192237Z
UID:2493-1671012000-1671044400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Konferenca: »Hegel\, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike«
DESCRIPTION:Konferenca: »Hegel\, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike« \nLjubljana\, AGRFT\, 12.  ̶  14. december 2022 \nUniverza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT)\, Freie Universität Berlin\, Università degli Studi di Padova in Goethe institut Ljubljana organizirajo konferenco\, ki se posveča vprašanju ženske v kontekstu Heglove filozofije. Dogodek bo potekal na Univerzi v Ljubljani (Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo\, Aškerčeva 5\, prostor ŠO4) med 12. in 14. decembrom 2022. Konferenca se bo nadaljevala v okviru prihodnjega Hegel kongresa\, ki bo potekal leta 2023 v Stuttgartu. \nSpodaj najdete kratko predstavitev konference in seznam govork in govorcev. \n*** \nObstaja splošno prepričanje\, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera\, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje\, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal\, drugi na žensko. Če je v prvem primeru splošno prepričanje morda pretirano\, je v primeru ženske vendrale drugače. V Orisu filozofije pravice Hegel trdi\, da “naravna določenost obeh spolov dobi intelektualni in etični pomen”\, in razvpito sklene\, da […] moški ima svoje dejansko substancialno življenje v državi\, v učenju itd.\, […] ženska pa ima svojo substancialno poklicanost v družini […] Ne le da danes to stališče ni več vzdržno\, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot “kraljestva aktualizirane svobode”. Ker ima vsak posameznik “usodo živeti obče življenje”\, je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči\, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje. \nŠtevilni preučevalci Heglove filozofije njegovo obravnavo ženske zavračajo kot goli predsodek in se pri tem opirajo na stališče\, da je bil tudi Hegel otrok svojega časa. Vendar pa se po eni strani zdi\, da obstajajo sistematični razlogi\, na podlagi katerih je Heglova obravnava ženske zelo problematična. V Heglovih delih so številni odlomki\, ki podpirajo tezo\, da je ženska v pojmovnem smislu podrejena moškemu\, predvsem kar zadeva njen odnos do družbenih norm in strukturne vloge\, ki jo zaseda v družbeni reprodukciji. Po drugi strani pa obstajajo miselne figure\, kot je Antigona\, ki se upirajo prevladujočim družbenim vzorcem in vlogam\, pripisanim v določeni družbi\, in tako nasprotujejo podobi\, ki jo Hegel riše o ženski drugod. Vprašanje je\, kako se ta pojmovna napetost in Heglova eksplicitna pojmovna izključitev ženske nanaša na njegov miselni sistem kot tak? In ali je ta problem mogoče rešiti znotraj meja Heglovega sistema ali pa smo ga že presegli in moramo iskati odgovor drugje? Namen konference je jasneje artikulirati ta vprašanja in ponuditi možne rešitve problema. \n  \nGovorke in govorci na konferenci: \n\nSanja Bojanić (Univerza na Reki)\nEva Brockenheimer\nAnkica Čakardić (Univerza v Zagrebu)\nGeorges Faraklas (Univerza v Atenah)\nMartin Hergouth (Univerza v Ljubljani)\nTeresa Hoogeveen González (Univerza v Barceloni)\nBojana Jovićević (Univerza v Ljubljani)\nZdravko Kobe (Univerza v Ljubljani)\nKaren Koch (Svobodna univerza v Berlinu)\nSilvia Locatelli (Univerza v Lizboni)\nJamila Mascat (Univerza v Utrechtu)\nMarloren Miranda (Univerza v São Paulu)\nAndreja Novakovic (Univerza Kalifornije\, Berkeley)\nYuka Okazaki (Kyoto univerza)\nBruna Picas Prats (Univerza v Barceloni)\nGoran Vranešević (Univerza v Ljubljani)\nJean-Baptiste Vuillerod (Univerza Paris Nanterre)\n\n  \nZa celoten program dogodka in dodatne informacije obiščite spletno stran konference: https://www.speculativethought.com/hegel-woman-feminism \n  \n  \n  \n\n\n\n  \nOrganizacijski odbor\n  \nOrganizatorji \n \n\n\n  \nGiulia Bernard (Univerza v Padovi) \nDina Emundts (Svobodna univerza v Berlinu) \nLuca Illetteratti (Univerza v Padovi) \nBojana Jovićević (Univerza v Ljubljani) \nZdravko Kobe (Univerza v Ljubljani) \nKaren Koch (Svobodna univerza v Berlinu) \nGoran Vranešević (Univerza v Ljubljani)\n  \nUniverza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT)\, \nFreie Universität Berlin\, \nUniversità degli Studi di Padova \nGoethe-Institut Ljubljana \nRaziskovalni projekt Heglova politična metafizika \n \n\n\n\n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/konferenca-hegel-zenska-in-feminizem-logika-in-politika-spolne-razlike-3/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221213T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221213T120000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221206T110756Z
LAST-MODIFIED:20221208T065216Z
UID:2504-1670929200-1670932800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Podelitev Prešernovih nagrad\, diplom in magisterijev
DESCRIPTION:Vabljeni na svečano podelitev Prešernovih nagrad\, diplom in magisterijev študentkam in študentom UL AGRFT v Veliki dvorani! \nProgram so pripravile študentke in študenti 1. in 2. letnika Dramske igre in Gledališke režije: \nUrban Brenčič\, Neža Dvorščak\, Aleksandar Jovanovski\, Nace Korošec\, Nejc Kravos\, Čarna Lampret\, Peter Podgoršek\, Jakob Podjavoršek\, Marko Rafolt\, Jure Šimonka\, Filip Žunić\,  Katka Slosar\, Julija Urban; Alja Krhin\, Maja Kunaver\, Rok Ličen in Kaja Petrovič \nMentorici: prof. Uršula Teržan in asist. Aja Zupanec
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/podelitev-presernovih-nagrad-diplom-in-magisterijev/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221213T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221213T190000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221205T192157Z
LAST-MODIFIED:20221205T192157Z
UID:2491-1670925600-1670958000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Konferenca: »Hegel\, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike«
DESCRIPTION:Konferenca: »Hegel\, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike« \nLjubljana\, AGRFT\, 12.  ̶  14. december 2022 \nUniverza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT)\, Freie Universität Berlin\, Università degli Studi di Padova in Goethe institut Ljubljana organizirajo konferenco\, ki se posveča vprašanju ženske v kontekstu Heglove filozofije. Dogodek bo potekal na Univerzi v Ljubljani (Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo\, Aškerčeva 5\, prostor ŠO4) med 12. in 14. decembrom 2022. Konferenca se bo nadaljevala v okviru prihodnjega Hegel kongresa\, ki bo potekal leta 2023 v Stuttgartu. \nSpodaj najdete kratko predstavitev konference in seznam govork in govorcev. \n*** \nObstaja splošno prepričanje\, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera\, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje\, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal\, drugi na žensko. Če je v prvem primeru splošno prepričanje morda pretirano\, je v primeru ženske vendrale drugače. V Orisu filozofije pravice Hegel trdi\, da “naravna določenost obeh spolov dobi intelektualni in etični pomen”\, in razvpito sklene\, da […] moški ima svoje dejansko substancialno življenje v državi\, v učenju itd.\, […] ženska pa ima svojo substancialno poklicanost v družini […] Ne le da danes to stališče ni več vzdržno\, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot “kraljestva aktualizirane svobode”. Ker ima vsak posameznik “usodo živeti obče življenje”\, je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči\, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje. \nŠtevilni preučevalci Heglove filozofije njegovo obravnavo ženske zavračajo kot goli predsodek in se pri tem opirajo na stališče\, da je bil tudi Hegel otrok svojega časa. Vendar pa se po eni strani zdi\, da obstajajo sistematični razlogi\, na podlagi katerih je Heglova obravnava ženske zelo problematična. V Heglovih delih so številni odlomki\, ki podpirajo tezo\, da je ženska v pojmovnem smislu podrejena moškemu\, predvsem kar zadeva njen odnos do družbenih norm in strukturne vloge\, ki jo zaseda v družbeni reprodukciji. Po drugi strani pa obstajajo miselne figure\, kot je Antigona\, ki se upirajo prevladujočim družbenim vzorcem in vlogam\, pripisanim v določeni družbi\, in tako nasprotujejo podobi\, ki jo Hegel riše o ženski drugod. Vprašanje je\, kako se ta pojmovna napetost in Heglova eksplicitna pojmovna izključitev ženske nanaša na njegov miselni sistem kot tak? In ali je ta problem mogoče rešiti znotraj meja Heglovega sistema ali pa smo ga že presegli in moramo iskati odgovor drugje? Namen konference je jasneje artikulirati ta vprašanja in ponuditi možne rešitve problema. \n  \nGovorke in govorci na konferenci: \n\nSanja Bojanić (Univerza na Reki)\nEva Brockenheimer\nAnkica Čakardić (Univerza v Zagrebu)\nGeorges Faraklas (Univerza v Atenah)\nMartin Hergouth (Univerza v Ljubljani)\nTeresa Hoogeveen González (Univerza v Barceloni)\nBojana Jovićević (Univerza v Ljubljani)\nZdravko Kobe (Univerza v Ljubljani)\nKaren Koch (Svobodna univerza v Berlinu)\nSilvia Locatelli (Univerza v Lizboni)\nJamila Mascat (Univerza v Utrechtu)\nMarloren Miranda (Univerza v São Paulu)\nAndreja Novakovic (Univerza Kalifornije\, Berkeley)\nYuka Okazaki (Kyoto univerza)\nBruna Picas Prats (Univerza v Barceloni)\nGoran Vranešević (Univerza v Ljubljani)\nJean-Baptiste Vuillerod (Univerza Paris Nanterre)\n\n  \nZa celoten program dogodka in dodatne informacije obiščite spletno stran konference: https://www.speculativethought.com/hegel-woman-feminism \n  \n  \n  \n\n\n\n  \nOrganizacijski odbor\n  \nOrganizatorji \n \n\n\n  \nGiulia Bernard (Univerza v Padovi) \nDina Emundts (Svobodna univerza v Berlinu) \nLuca Illetteratti (Univerza v Padovi) \nBojana Jovićević (Univerza v Ljubljani) \nZdravko Kobe (Univerza v Ljubljani) \nKaren Koch (Svobodna univerza v Berlinu) \nGoran Vranešević (Univerza v Ljubljani)\n  \nUniverza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT)\, \nFreie Universität Berlin\, \nUniversità degli Studi di Padova \nGoethe-Institut Ljubljana \nRaziskovalni projekt Heglova politična metafizika \n \n\n\n\n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/konferenca-hegel-zenska-in-feminizem-logika-in-politika-spolne-razlike-2/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221212T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221212T190000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221205T191951Z
LAST-MODIFIED:20221205T192039Z
UID:2488-1670839200-1670871600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Konferenca: »Hegel\, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike«
DESCRIPTION:Konferenca: »Hegel\, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike« \nLjubljana\, AGRFT\, 12.  ̶  14. december 2022 \nUniverza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT)\, Freie Universität Berlin\, Università degli Studi di Padova in Goethe institut Ljubljana organizirajo konferenco\, ki se posveča vprašanju ženske v kontekstu Heglove filozofije. Dogodek bo potekal na Univerzi v Ljubljani (Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo\, Aškerčeva 5\, prostor ŠO4) med 12. in 14. decembrom 2022. Konferenca se bo nadaljevala v okviru prihodnjega Hegel kongresa\, ki bo potekal leta 2023 v Stuttgartu. \nSpodaj najdete kratko predstavitev konference in seznam govork in govorcev. \n*** \nObstaja splošno prepričanje\, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera\, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje\, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal\, drugi na žensko. Če je v prvem primeru splošno prepričanje morda pretirano\, je v primeru ženske vendrale drugače. V Orisu filozofije pravice Hegel trdi\, da “naravna določenost obeh spolov dobi intelektualni in etični pomen”\, in razvpito sklene\, da […] moški ima svoje dejansko substancialno življenje v državi\, v učenju itd.\, […] ženska pa ima svojo substancialno poklicanost v družini […] Ne le da danes to stališče ni več vzdržno\, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot “kraljestva aktualizirane svobode”. Ker ima vsak posameznik “usodo živeti obče življenje”\, je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči\, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje. \nŠtevilni preučevalci Heglove filozofije njegovo obravnavo ženske zavračajo kot goli predsodek in se pri tem opirajo na stališče\, da je bil tudi Hegel otrok svojega časa. Vendar pa se po eni strani zdi\, da obstajajo sistematični razlogi\, na podlagi katerih je Heglova obravnava ženske zelo problematična. V Heglovih delih so številni odlomki\, ki podpirajo tezo\, da je ženska v pojmovnem smislu podrejena moškemu\, predvsem kar zadeva njen odnos do družbenih norm in strukturne vloge\, ki jo zaseda v družbeni reprodukciji. Po drugi strani pa obstajajo miselne figure\, kot je Antigona\, ki se upirajo prevladujočim družbenim vzorcem in vlogam\, pripisanim v določeni družbi\, in tako nasprotujejo podobi\, ki jo Hegel riše o ženski drugod. Vprašanje je\, kako se ta pojmovna napetost in Heglova eksplicitna pojmovna izključitev ženske nanaša na njegov miselni sistem kot tak? In ali je ta problem mogoče rešiti znotraj meja Heglovega sistema ali pa smo ga že presegli in moramo iskati odgovor drugje? Namen konference je jasneje artikulirati ta vprašanja in ponuditi možne rešitve problema. \n  \nGovorke in govorci na konferenci: \n\nSanja Bojanić (Univerza na Reki)\nEva Brockenheimer\nAnkica Čakardić (Univerza v Zagrebu)\nGeorges Faraklas (Univerza v Atenah)\nMartin Hergouth (Univerza v Ljubljani)\nTeresa Hoogeveen González (Univerza v Barceloni)\nBojana Jovićević (Univerza v Ljubljani)\nZdravko Kobe (Univerza v Ljubljani)\nKaren Koch (Svobodna univerza v Berlinu)\nSilvia Locatelli (Univerza v Lizboni)\nJamila Mascat (Univerza v Utrechtu)\nMarloren Miranda (Univerza v São Paulu)\nAndreja Novakovic (Univerza Kalifornije\, Berkeley)\nYuka Okazaki (Kyoto univerza)\nBruna Picas Prats (Univerza v Barceloni)\nGoran Vranešević (Univerza v Ljubljani)\nJean-Baptiste Vuillerod (Univerza Paris Nanterre)\n\n  \nZa celoten program dogodka in dodatne informacije obiščite spletno stran konference: https://www.speculativethought.com/hegel-woman-feminism \n  \n  \n  \n\n\n\n  \nOrganizacijski odbor\n  \nOrganizatorji \n \n\n\n  \nGiulia Bernard (Univerza v Padovi) \nDina Emundts (Svobodna univerza v Berlinu) \nLuca Illetteratti (Univerza v Padovi) \nBojana Jovićević (Univerza v Ljubljani) \nZdravko Kobe (Univerza v Ljubljani) \nKaren Koch (Svobodna univerza v Berlinu) \nGoran Vranešević (Univerza v Ljubljani)\n  \nUniverza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT)\, \nFreie Universität Berlin\, \nUniversità degli Studi di Padova \nGoethe-Institut Ljubljana \nRaziskovalni projekt Heglova politična metafizika \n \n\n\n\n  \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/konferenca-hegel-zenska-in-feminizem-logika-in-politika-spolne-razlike/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221209T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221209T203000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221207T092300Z
LAST-MODIFIED:20221207T092300Z
UID:2511-1670614200-1670617800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Tartuffe v Novem Sadu
DESCRIPTION:Produkcija VI. semestra DI\, GLR in DSU Jean Baptiste Poquelin Molière: Tartuffe se je uvrstila na Festival študentskega gledališča v Novem Sadu (Srbija). Predstava bo na sporedu 9. decembra 2022 ob 19.30 v Srbskem narodnem gledališču\, Oder “Pera Dobrinović” \nRežija \nJernej Potočan \nDramaturgija \nNina Kuclar Stiković \nTilen Oblak \nIgrajo \nMatevž Sluga – Orgon \nSvit Stefanija – Tartuffe \nMina Švajger – Dorina \nNika Manevski – Elmira \nMojka Končar – Marijana \nJan Slapar – Valer \nFilip Štepec/Jure Žavbi – Jezus \nSuzana Krevh – Mariđa\, Kralj \nPrevod \nPrimož Vitez \nPriredba \nNina Kuclar Stiković \nTilen Oblak \nJernej Potočan \nKostumografija \nNika Dolgan \nScenografija \nJan Krmelj \nTehnična izvedba kulise \nKatarina Prislan \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \nNina Kuclar Stiković \nJernej Potočan \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentorji \n  \nDramska igra \nprof. Nataša Barbara Gračner \nGledališka režija \nprof. mag. Sebastijan Horvat \nDramaturgija \nizr. prof. dr. Aldo Milohnić \nJezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nScenografija \nprof. mag. Jasna Vastl \nSara Slivnik \nKostumografija \nprof. Janja Korun \ndoc. mag. Tina Kolenik \nOblikovanje svetlobe \nJaka Šimenc \nasist. Nastja Miheljak \n  \nProdukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL \n  \n  \n\ndejanje\, 4. prizor [1]\n\n  \nDružina obsedi v salonu pred steno. Pred steno\, na kateri ni več njihovih portretov. Pred steno\, na kateri ni več družinskih fotografij. Pred steno\, na kateri sta samo še Orgonova in Tartuffova fotografija. Ter križ\, prazen križ pobeglega Jezusa. Pred steno\, ki v nobenem pomenu ne pripada več družini. To je konec. Ni več rešitve. Tartuffe je zmagal\, zadeva je zaključena. Družina prične pakirati svoje stvari. Jočejo in gledajo pohištvo\, ki ga bodo morali pustiti v hiši. Jemljejo le najosnovnejše stvari. Po večini obleke. Spakirali so. Pripravljeni so na odhod. In nato … Ko se zdi\, da je vsega že konec … Takrat … Takrat se kar na enkrat odprejo vrata. Odprejo se \nvrata! In skoznje prileti Tartuffe. Tartuffe v lisicah in s prevezo čez usta. Zvrne se po tleh. Družina šokirana. Za Tartuffom v salon vstopi Kralj. Ne samo Kralj\, to je prava kraljčina\, kurčina\, kraljetinska kraljetina. \n  \nKRALJ \nObrišite solze podaniki zvesti\, \ntale ne bo vam več motil posesti. \nSleparjem prostora ni v naši državi\, \nkaj niste brali člena v ustavi? \nBahavi ščurek gre naravnost v zapor\, \npo odloku\, ki potrdil ga državni je zbor. \nKaj me gledate\, kot da sem nor? \nKar sem rekel\, sem rekel\, \nže marsikateri se z mano je opekel. \nKam pa pridemo\, če vsakega pocestnika \npustimo\, da nadleguje poštenega podjetnika? \nTakega\, ki si s poštenim delom prigara \nsvoj košček zemlje in košček neba. \nČe greste z mano\, ste na poti do raja\, \nkdor bo odlašal\, le stežka dohaja. \nPoglejte naokrog. Kaj vidite? \nRadost\, veselje in med in mleko\, \nmed nami pa iščemo vsakič novo prepreko. \nVelike ideje od danes prepovedujem! \nLjudi v svobodi in ljubezni združujem! \nVsak ima priložnost\, da se dokoplje do slave\, \nče le se podviza in zaviha rokave. \nNe delimo se več na one in tiste\, \nsaj vsi smo prišli iz zibelke iste. \nSamo uspeh posameznika naj še kaže\, \nkdo za človeka vrednega se izkaže. \nVsi za enega\, \nvsak zase! \n  \nOrgon ne more verjeti svojim ušesom. Vrže se Kralju pod noge in začne poljubljati njegova stopala. Elmira in Marijana sta šokirani. Orgon steče v shrambo in se vrne s Kraljevo sliko. S stene sname Tartuffovo sliko in hitro obesi Kraljevo. Orgon vstane in med objemanjem Kralja začne z monologom »To je človek\, ki …« Med Orgonovim monologom Marijana in Elmira pobereta kovčke in gresta. Odideta za vedno. Orgon\, zatopljen v Kraljevo podobo\, njunega odhoda sploh ne opazi. Kralja\, kraljčino\, kurčino\, kraljetinsko kraljetino še naprej kuje v zvezde. Na koncu tudi Kralj odide in za seboj vleče Tartuffa. Orgon ostane sam. Zadovoljen. Obsedi pred salonsko steno\, na kateri visita njegov in Kraljev portret. Obsedi v tišini\, ki je nekoliko pretiha za udobje. Orgon prične po hiši iskati družino. Zapusti salon. Kraljeva slika pade na tla. \nKONEC \n  \nOPOMBE: \n[1] Kuclar Stiković\, Oblak\, Potočan: adaptacija Molièrovega Tartuffa\, april 2022
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/tartuffe-v-novem-sadu/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221206T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221206T210000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221130T125512Z
LAST-MODIFIED:20221130T174642Z
UID:2470-1670355000-1670360400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Jean Baptiste Poquelin Molière: Tartuffe
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na ponovitev produkcije VI. semestra DI\, GLR in DSU Jean Baptiste Poquelin Molière: Tartuffe\, ki bo v torek\, 6. decembra 2022\, ob 19.30 uri na Akademijskem odru (ŠO4\, Aškerčeva 5) \nČe si želite ogledati predstavo\, vas vljudno prosimo\, da nam rezervacijo sedeža in datum predstave čim prej sporočite na naslov rezervacije@agrft.uni-lj.si. \n  \nTartuffe \n  \nRežija \nJernej Potočan \nDramaturgija \nNina Kuclar Stiković \nTilen Oblak \nIgrajo \nMatevž Sluga – Orgon \nSvit Stefanija – Tartuffe \nMina Švajger – Dorina \nNika Manevski – Elmira \nMojka Končar – Marijana \nJan Slapar – Valer \nFilip Štepec/Jure Žavbi – Jezus \nSuzana Krevh – Mariđa\, Kralj \nPrevod \nPrimož Vitez \nPriredba \nNina Kuclar Stiković \nTilen Oblak \nJernej Potočan \nKostumografija \nNika Dolgan \nScenografija \nJan Krmelj \nTehnična izvedba kulise \nKatarina Prislan \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \nNina Kuclar Stiković \nJernej Potočan \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentorji \n  \nDramska igra \nprof. Nataša Barbara Gračner \nGledališka režija \nprof. mag. Sebastijan Horvat \nDramaturgija \nizr. prof. dr. Aldo Milohnić \nJezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nScenografija \nprof. mag. Jasna Vastl \nSara Slivnik \nKostumografija \nprof. Janja Korun \ndoc. mag. Tina Kolenik \nOblikovanje svetlobe \nJaka Šimenc \nasist. Nastja Miheljak \n  \nProdukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL \n  \n  \n\ndejanje\, 4. prizor [1]\n\n  \nDružina obsedi v salonu pred steno. Pred steno\, na kateri ni več njihovih portretov. Pred steno\, na kateri ni več družinskih fotografij. Pred steno\, na kateri sta samo še Orgonova in Tartuffova fotografija. Ter križ\, prazen križ pobeglega Jezusa. Pred steno\, ki v nobenem pomenu ne pripada več družini. To je konec. Ni več rešitve. Tartuffe je zmagal\, zadeva je zaključena. Družina prične pakirati svoje stvari. Jočejo in gledajo pohištvo\, ki ga bodo morali pustiti v hiši. Jemljejo le najosnovnejše stvari. Po večini obleke. Spakirali so. Pripravljeni so na odhod. In nato … Ko se zdi\, da je vsega že konec … Takrat … Takrat se kar na enkrat odprejo vrata. Odprejo se \nvrata! In skoznje prileti Tartuffe. Tartuffe v lisicah in s prevezo čez usta. Zvrne se po tleh. Družina šokirana. Za Tartuffom v salon vstopi Kralj. Ne samo Kralj\, to je prava kraljčina\, kurčina\, kraljetinska kraljetina. \n  \nKRALJ \nObrišite solze podaniki zvesti\, \ntale ne bo vam več motil posesti. \nSleparjem prostora ni v naši državi\, \nkaj niste brali člena v ustavi? \nBahavi ščurek gre naravnost v zapor\, \npo odloku\, ki potrdil ga državni je zbor. \nKaj me gledate\, kot da sem nor? \nKar sem rekel\, sem rekel\, \nže marsikateri se z mano je opekel. \nKam pa pridemo\, če vsakega pocestnika \npustimo\, da nadleguje poštenega podjetnika? \nTakega\, ki si s poštenim delom prigara \nsvoj košček zemlje in košček neba. \nČe greste z mano\, ste na poti do raja\, \nkdor bo odlašal\, le stežka dohaja. \nPoglejte naokrog. Kaj vidite? \nRadost\, veselje in med in mleko\, \nmed nami pa iščemo vsakič novo prepreko. \nVelike ideje od danes prepovedujem! \nLjudi v svobodi in ljubezni združujem! \nVsak ima priložnost\, da se dokoplje do slave\, \nče le se podviza in zaviha rokave. \nNe delimo se več na one in tiste\, \nsaj vsi smo prišli iz zibelke iste. \nSamo uspeh posameznika naj še kaže\, \nkdo za človeka vrednega se izkaže. \nVsi za enega\, \nvsak zase! \n  \nOrgon ne more verjeti svojim ušesom. Vrže se Kralju pod noge in začne poljubljati njegova stopala. Elmira in Marijana sta šokirani. Orgon steče v shrambo in se vrne s Kraljevo sliko. S stene sname Tartuffovo sliko in hitro obesi Kraljevo. Orgon vstane in med objemanjem Kralja začne z monologom »To je človek\, ki …« Med Orgonovim monologom Marijana in Elmira pobereta kovčke in gresta. Odideta za vedno. Orgon\, zatopljen v Kraljevo podobo\, njunega odhoda sploh ne opazi. Kralja\, kraljčino\, kurčino\, kraljetinsko kraljetino še naprej kuje v zvezde. Na koncu tudi Kralj odide in za seboj vleče Tartuffa. Orgon ostane sam. Zadovoljen. Obsedi pred salonsko steno\, na kateri visita njegov in Kraljev portret. Obsedi v tišini\, ki je nekoliko pretiha za udobje. Orgon prične po hiši iskati družino. Zapusti salon. Kraljeva slika pade na tla. \nKONEC \n  \nOPOMBE: \n[1] Kuclar Stiković\, Oblak\, Potočan: adaptacija Molièrovega Tartuffa\, april 2022
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/jean-baptiste-poquelin-moliere-tartuffe-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221204T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221204T210000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221130T125215Z
LAST-MODIFIED:20221130T174610Z
UID:2466-1670182200-1670187600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Jean Baptiste Poquelin Molière: Tartuffe
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na ponovitev produkcije VI. semestra DI\, GLR in DSU Jean Baptiste Poquelin Molière: Tartuffe\, ki bo v nedeljo\, 4. decembra 2022\, ob 19.30 uri na Akademijskem odru 4 (ŠO4\, Aškerčeva 5) \nČe si želite ogledati predstavo\, vas vljudno prosimo\, da nam rezervacijo sedeža in datum predstave čim prej sporočite na naslov rezervacije@agrft.uni-lj.si. \n  \nTartuffe \n  \nRežija \nJernej Potočan \nDramaturgija \nNina Kuclar Stiković \nTilen Oblak \nIgrajo \nMatevž Sluga – Orgon \nSvit Stefanija – Tartuffe \nMina Švajger – Dorina \nNika Manevski – Elmira \nMojka Končar – Marijana \nJan Slapar – Valer \nFilip Štepec/Jure Žavbi – Jezus \nSuzana Krevh – Mariđa\, Kralj \nPrevod \nPrimož Vitez \nPriredba \nNina Kuclar Stiković \nTilen Oblak \nJernej Potočan \nKostumografija \nNika Dolgan \nScenografija \nJan Krmelj \nTehnična izvedba kulise \nKatarina Prislan \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \nNina Kuclar Stiković \nJernej Potočan \nProducentka \nMija Špiler \n  \nMentorji \n  \nDramska igra \nprof. Nataša Barbara Gračner \nGledališka režija \nprof. mag. Sebastijan Horvat \nDramaturgija \nizr. prof. dr. Aldo Milohnić \nJezik in govor \ndoc. dr. Nina Žavbi \nScenografija \nprof. mag. Jasna Vastl \nSara Slivnik \nKostumografija \nprof. Janja Korun \ndoc. mag. Tina Kolenik \nOblikovanje svetlobe \nJaka Šimenc \nasist. Nastja Miheljak \n  \nProdukcija: Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL \n  \n  \n\n dejanje\, 4. prizor [1]\n\n  \nDružina obsedi v salonu pred steno. Pred steno\, na kateri ni več njihovih portretov. Pred steno\, na kateri ni več družinskih fotografij. Pred steno\, na kateri sta samo še Orgonova in Tartuffova fotografija. Ter križ\, prazen križ pobeglega Jezusa. Pred steno\, ki v nobenem pomenu ne pripada več družini. To je konec. Ni več rešitve. Tartuffe je zmagal\, zadeva je zaključena. Družina prične pakirati svoje stvari. Jočejo in gledajo pohištvo\, ki ga bodo morali pustiti v hiši. Jemljejo le najosnovnejše stvari. Po večini obleke. Spakirali so. Pripravljeni so na odhod. In nato … Ko se zdi\, da je vsega že konec … Takrat … Takrat se kar na enkrat odprejo vrata. Odprejo se \nvrata! In skoznje prileti Tartuffe. Tartuffe v lisicah in s prevezo čez usta. Zvrne se po tleh. Družina šokirana. Za Tartuffom v salon vstopi Kralj. Ne samo Kralj\, to je prava kraljčina\, kurčina\, kraljetinska kraljetina. \n  \nKRALJ \nObrišite solze podaniki zvesti\, \ntale ne bo vam več motil posesti. \nSleparjem prostora ni v naši državi\, \nkaj niste brali člena v ustavi? \nBahavi ščurek gre naravnost v zapor\, \npo odloku\, ki potrdil ga državni je zbor. \nKaj me gledate\, kot da sem nor? \nKar sem rekel\, sem rekel\, \nže marsikateri se z mano je opekel. \nKam pa pridemo\, če vsakega pocestnika \npustimo\, da nadleguje poštenega podjetnika? \nTakega\, ki si s poštenim delom prigara \nsvoj košček zemlje in košček neba. \nČe greste z mano\, ste na poti do raja\, \nkdor bo odlašal\, le stežka dohaja. \nPoglejte naokrog. Kaj vidite? \nRadost\, veselje in med in mleko\, \nmed nami pa iščemo vsakič novo prepreko. \nVelike ideje od danes prepovedujem! \nLjudi v svobodi in ljubezni združujem! \nVsak ima priložnost\, da se dokoplje do slave\, \nče le se podviza in zaviha rokave. \nNe delimo se več na one in tiste\, \nsaj vsi smo prišli iz zibelke iste. \nSamo uspeh posameznika naj še kaže\, \nkdo za človeka vrednega se izkaže. \nVsi za enega\, \nvsak zase! \n  \nOrgon ne more verjeti svojim ušesom. Vrže se Kralju pod noge in začne poljubljati njegova stopala. Elmira in Marijana sta šokirani. Orgon steče v shrambo in se vrne s Kraljevo sliko. S stene sname Tartuffovo sliko in hitro obesi Kraljevo. Orgon vstane in med objemanjem Kralja začne z monologom »To je človek\, ki …« Med Orgonovim monologom Marijana in Elmira pobereta kovčke in gresta. Odideta za vedno. Orgon\, zatopljen v Kraljevo podobo\, njunega odhoda sploh ne opazi. Kralja\, kraljčino\, kurčino\, kraljetinsko kraljetino še naprej kuje v zvezde. Na koncu tudi Kralj odide in za seboj vleče Tartuffa. Orgon ostane sam. Zadovoljen. Obsedi pred salonsko steno\, na kateri visita njegov in Kraljev portret. Obsedi v tišini\, ki je nekoliko pretiha za udobje. Orgon prične po hiši iskati družino. Zapusti salon. Kraljeva slika pade na tla. \nKONEC \n  \nOPOMBE: \n[1] Kuclar Stiković\, Oblak\, Potočan: adaptacija Molièrovega Tartuffa\, april 2022 \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/jean-baptiste-poquelin-moliere-tartuffe/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221201T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221201T220000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221125T081118Z
LAST-MODIFIED:20221125T081118Z
UID:2437-1669914000-1669932000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm - projekcija 1. 12. 2022
DESCRIPTION:Vabimo vas na zaključne projekcije letošnjega cikla Kinofilm\, ki bodo v kinodvorani Akademije za gledališče\, radio\, film in televizijo na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani. \nV četrtek\, 1. decembra 2022\, ob 17.00 si boste lahko ogledali nekoliko starejše študijske filme diplomantov AGRFT\, ki s svojimi najnovejšimi filmi pritegujejo pozornost publike in strokovne javnosti. S projekcijo želimo opozoriti tudi na nujo po digitaliziranju in restavriranju akademijskih filmov kot dela slovenske kulturne dediščine. \n\nCHE SARA\, Matjaž Ivanišin\, 19:18\, 2002\, dokumentarni\nAGAPE\, Slobodan Maksimović\, 19:32\, 2007\, igrani\nVUČKO\, Matevž Luzar\, 21:17\, 2007\, igrani\nMAKS\, Sara Kern\, 15:26\, 2012\, igrani\nPRESPANA POMLAD\, Dominik Mencej\, 19:59\, 2014\, igrani\n\nV pogovoru po projekciji bodo sodelovali Matjaž Ivanišin\, Slobodan Maksimović\, Matevž Luzar\, Sara Kern (na daljavo) in Dominik Mencej\, moderator bo Goran Vojnović. Sogovorniki bodo spregovorili o svojih študijskih izkušnjah in prehodu v profesionalno okolje. \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-projekcija-1-12-2022/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221130T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221130T220000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221125T080930Z
LAST-MODIFIED:20221125T081207Z
UID:2434-1669827600-1669845600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm - projekcija 30. 11. 2022
DESCRIPTION:Vabimo vas na zaključne projekcije letošnjega cikla Kinofilm\, ki bodo v kinodvorani Akademije za gledališče\, radio\, film in televizijo na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani. \nV sredo\, 30. novembra 2022\, ob 17.00 bomo predvajali izbor študijskih filmov Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: \n\nTIME IS A PHYSICAL DIMENSION\, Ivana Kalc\, 1:14\, 2021\, eksperimentalni\nKADILKA\, Ana Prebil\, 1:33\, 2020\, animirani\nZBULIMI\, Arta Kroni\, 6:48\, 2022\, dokumentarni\nKURENT\, Miha Reja\, 6:54\, 2021\, animirani\nPOGOVOR BREZ KONCA\, Katarina Blažič\, 4:45\, 2019\, animirani\nMEANING EXPERIMENTAL\, Milena Brkić\, 7:36\, 2022\, eksperimentalni\nČETRTEK\, Boris T. Matić\, 13:00\, 2022\, igrani\nBELA ČRNA IN PRAVA LJUBEZEN\, Anja Paternoster\, 5:07\, 2021\, animirani\nVOŽNJA\, PESEM ZA OČETA\, Irena Gatej\, 13:05\, 2020\, igrani\nODDALJEN SPOMIN\, Valerie Wolf Gang\, 2:56\, 2014\, eksperimentalni\n\nProjekciji bo sledil pogovor o delovanju gostujoče akademije\, v katerem bodo sodelovali prof. Rene Rusjan\, prof. Boštjan Potokar in študent animacije Miha Reja\, moderatorka bo Varja Močnik. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici. \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-projekcija-30-11-2022/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221129T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221129T200000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221125T080222Z
LAST-MODIFIED:20221125T080222Z
UID:2432-1669741200-1669752000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm - projekcija 29. 11. 2022
DESCRIPTION:Vabimo vas na zaključne projekcije letošnjega cikla Kinofilm\, ki bodo v kinodvorani Akademije za gledališče\, radio\, film in televizijo na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani. \nV torek\, 29. novembra 2022\, ob 17.00 bomo predvajali film južnokorejskega režiserja Bong Joon Hoja PARAZIT. Po mnenju mnogih kritikov gre za enega najboljših filmov 21. stoletja. Prejel je zlato palmo v Cannesu\, štiri oskarje\, dve nagradi BAFTA ter več kot tristo drugih nagrad. \nV pogovoru po projekciji\, ki ga bo moderirala doc. dr. Polona Petek in se bo poleg filmskih dotikal tudi širših družbenih tem\, bodo sodelovali prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela\, izr. prof. dr. Natalija Majsova in prof. dr. Franjo Štiblar. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. \nŠtevilo sedežev je omejeno. Prosimo vas\, da udeležbo potrdite najpozneje do ponedeljka\, 28. novembra\, do 12.00 na naslov kino@agrft.uni-lj.si ter pri tem navedete datum projekcije\, na katero se prijavljate.\nProjekcije organiziramo s finančno pomočjo Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani. \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-projekcija-29-11-2022/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221107T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221107T210000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221028T082328Z
LAST-MODIFIED:20221028T082328Z
UID:2313-1667847600-1667854800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Filmski večer - AGRFT / 7. 11. 2022 ob 19. uri
DESCRIPTION:Spoštovane ljubiteljice\, spoštovani ljubitelji filmske umetnosti\,\n\n \n\nDruštvo slovenskih režiserjev in režiserk\, Akademija za gledališče\, radio\, film in televizijo UL ter Program Ars Radia Slovenija\n\n \n\nvas v ponedeljek\, 7. novembra 2022\, ob 19. uri vabijo v Kinodvorano AGRFT na Aškerčevi 5 na projekcijo dokumentarnega filma Zbirni center.  Po projekciji bo sledil pogovor s scenaristko in režiserko filma Heleno Koder\, letošnjo dobitnico Nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije\, večer pa bo zaključil koncert glasbe Urbana Kodra. Več informacij\, tudi o načinu rezervacije sedeža\, ki je obvezna\, najdete v vabilu.\n\n \n\nLepo vabljeni!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/filmski-vecer-agrft-7-11-2022-ob-19-uri/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/10/KINO-03_SMALL-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221003
DTEND;VALUE=DATE:20221011
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20221006T115021Z
LAST-MODIFIED:20221006T115135Z
UID:2107-1664755200-1665446399@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Festival AGRFT
DESCRIPTION:Več: https://www.agrft.uni-lj.si/blog/2022/09/20/agrft-festival/ \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/festival-agrft/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/09/agrft-festival-web-banner.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220329T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220329T190000
DTSTAMP:20260512T233147
CREATED:20220221T060651Z
LAST-MODIFIED:20220607T092056Z
UID:1180-1648573200-1648580400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Bralna uprizoritev 10-minutnih dramskih besedil na 52. Tednu slovenske drame
DESCRIPTION:V minulem semestru so študentje prvega letnika dramaturgije in scenskih umetnosti ter gledališke režije ustvarili nekaj izvirnih 10-minutnih dramskih besedil pod mentorstvom red. prof. mag. Žanine Mirčevske. \nNa 52. Tednu slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj 29. 3. 2022 ob 17. uri uprizarjamo: \n  \nV SENCI – LUNA PENTEK \n“Na koncu vedno ostaneš sam. Sama sem. Ne čutim več rok. Ne čutim več nog. In to ni več moje telo. Tako težko je postalo. Samo še ritem srca čutim. V prsih ga čutim. Slišim ga pa ne več.” \nRežija: Jure Srdinšek \nDramaturgija: Ula Talija Pollak \nIgralci: Staša Popović\, Ajda Pirtovšek\, Jakob Šfiligoj \n  \nZEMLJA JOČE – MARKO RENGEO \n“Leto 2071 – enaindvajset let po tem\, ko se vode ne da piti več iz pipe in jo lahko samo še kupiš\, in leto za tem\, ko so se ljudje med sabo začeli pobijati za vodo in hrano.” \nRežija: Marko Rengeo \nDramaturgija: Brina Jenček \nIgralci: Alja Krhin\, Maja Kunaver\, Rok Ličen\, Kaja Petrovič\, Luka Seražin \n  \nALI IMAM ŠTRUČKO V PEČICI? – FLORES OVEN \n“Pa to je revolucionarno !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!” \nRežija: Lucija Trobec \nDramaturgija: Luna Pentek \nIgralci: Kaja Petrovič\, Alja Krhin\, Luka Seražin\, Rok Ličen in Maja Kunaver \n  \nVRATA – LUCIJA TROBEC \n“Mož in žena pa sta se ljubila med seboj in v telesu žene je vzklilo novo seme. In seme biva in se razvija v oceanu maternice vse dokler\, ne napoči čas\, da prodre skozi telo žene in razširi svoja pljuča.” \nRežija: Maruša Sirc \nDramaturgija: Laetitia Rebecca Pohl \nIgralci: Ajda Kostevc\, Maja Kunaver\, Ajda Pirtovšek\, Staša Popović\, Lucija Ostan Vejrup
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/bralna-uprizoritev-10-minutnih-dramskih-besedil-na-52-tednu-slovenske-drame/
LOCATION:Prešernovo Gleališče\, Kranj\, Kranj
END:VEVENT
END:VCALENDAR