BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO - ECPv6.15.20//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
X-ORIGINAL-URL:https://www.agrft.uni-lj.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250603T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250612T170000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250603T065227Z
LAST-MODIFIED:20250603T065245Z
UID:8100-1748937600-1749747600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Izšla je knjiga Pogovor o umetnosti in politiki Édouarda Louisa in Kena Loacha
DESCRIPTION:Ob obisku Édouarda Louisa v Ljubljani sta Založba /*cf. in UL AGRFT pripravili izdajo knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Gre za pogovor(e) med Édouardom Louisem in Kenom Loachem\, ki oba\, čeprav pripadata povsem drugim generacijam\, ustvarjata pa tudi v povsem različnih medijih\, prvi v književnosti in gledališču\, drugi pa na filmu\, odlikuje izjemna občutljivost do družbenih vprašanj in vloge umetnosti v družbi. Knjigo je izšla v zbirki Varia\, prevedel jo je Primož Vitez\, njeno izdajo pa je podprl tudi Program za pomoč pri izdaji knjig\, ki ga izvaja Francoski inštitut.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/izsla-je-knjiga-pogovor-o-umetnosti-in-politiki-edouarda-louisa-in-kena-loacha/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/06/LoachLouis_naslovnica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250529T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250529T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250526T085207Z
LAST-MODIFIED:20250526T085207Z
UID:8021-1748541600-1748548800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Filmski večeri FTVŠ: DamBusters
DESCRIPTION:V četrtek\, 29. maja\, ob 18.00 se v Kinodvorani UL AGRFT zaključuje letošnja serija filmskih projekcij s pogovori v organizaciji študentov magistrskega študijskega programa Filmski in televizijski študiji (FTVŠ). \nOgledali si bomo dokumentarni film DamBusters: The Start of the Riverlution (rež. Francisco Campos-Lopez Benyunes\, 2022). Film je pripoved biologinje Pao Fernández Garrido\, ki nas vodi skozi pet evropskih držav in tke zgodbo o odstranjevanju jezov\, osvobajanju rek in obnovi rečnih ekosistemov. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju s partnerji iz interdisciplinarnega projekta Voda kot skupno dobro: upravljanje in konflikti – Fakulteta za družbene vede\, Filozofska fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter inštitut Revivo. Inštitut Revivo je omogočil projekcijo filma. \nV pogovoru po projekciji se bosta študenta FTVŠ Tinkara Uršič Fratina in Alen Golež z geologinjo izr. prof. dr. Barbaro Čenčur Curk (UL NTF) in biologinjo dr. Polono Pengal (Revivo) pogovarjala o strokovnih\, političnih\, pa tudi estetskih vprašanjih\, ki jih odpirajo filmi\, kot je DamBusters. \nVabljeni!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/filmski-veceri-ftvs-dambusters/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/05/Dambusters-poster.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250527T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250527T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250522T105127Z
LAST-MODIFIED:20250522T105156Z
UID:8004-1748368800-1748376000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Andrej Zdravič
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v torek\, 27. 5. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali izbor del neodvisnega filmskega avtorja Andreja Zdraviča: \nBREATH (Dih)\, 1976\, 7 min\nHEARTBEAT\, 2000\, 9 min 30 sek\nORIGIN\, 2001\, 24 min\nRIVERGLASS – V STEKLU REKE (Balet reke v štirih letnih časih)\, 1997\, 41 min  \nOCEAN CANTOS – SEA MANES III (Morske grive III)\, 2017\, 6 min 20 sek \nOd leta 1973\, ko je po navdihu glasbe in narave posnel svoj prvi film\, je Zdravič ustvaril več kot 40 filmov in zvočnih zapisov ter več Time Horizon video instalacij\, v katerih »raziskuje energije in duhovne razsežnosti naravnih pojavov in njihova sporočila«. Zdravič je celosten ustvarjalec\, ki svoje filme oblikuje kot scenarist\, režiser\, snemalec\, montažer\, avtor zvoka in glasbe ter producent. Med letoma 1975 in 1997 je živel in ustvarjal v okolju avantgardne scene v New Yorku in San Franciscu\, kjer je sodeloval z muzejem znanosti\, umetnosti in človeške percepcije – Exploratorium. Zdravičevi filmi so bili prikazani na več kot 160 samostojnih projekcijah in predstavitvah širom ZDA in Evrope\, med drugim na retrospektivah v newyorškem Anthology Film Archives\, pariškem Centru Georges Pompidou in Slovenski kinoteki. Je prejemnik več nagrad\, med drugim nagrade Prešernovega sklada (1999) in Badjurove nagrade za življensko delo (2019).  Več o avtorju najdete na https://andrejzdravic.com. \n»Moji filmi se porajajo iz neposredne izkušnje. Mislim\, da je moja funkcija posredovati energijo stvari na njihovi elementarni ravni\, saj se prava razodetja skrivajo v preprostosti. To je velik izziv in cilj mojih prizadevanj.«\nAndrej Zdravič \nPo projekciji se bo z Andrejem Zdravičem pogovarjala Varja Močnik. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do torka\, 27. maja\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-andrej-zdravic/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/05/AZdravic-ORIGINc2001_Photo-N.Sodetani.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250522T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250522T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250515T083740Z
LAST-MODIFIED:20250515T083740Z
UID:7975-1747936800-1747944000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Divja Slovenija
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v četrtek\, 22. maja 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film Mateja Vraniča DIVJA SLOVENIJA (2021\, 83 min). Projekcija je del festivala Raznoživo\, s katerim Mestna občina Ljubljana obeležuje mednarodni dan biodiverzitete (več na spletni strani)\, in festivala Hrana za možgane: o krizi biodiverzitete in odgovorih nanjo z znanstvenicami in znanstveniki\, ki ga pripravlja Univerza v Ljubljani (več najdete tukaj). \nV dokumentarcu Divja Slovenija se podamo med alpske vrhove in v dinarske gozdove\, potujemo preko panonskih ravnic\, se spustimo v podzemlje kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanjo značilen živalski in rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst\, ki živijo v neposredni bližini ljudi\, pogosto celo v urbanem okolju\, a nam ne pridejo pred oči. Skozi film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta\, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe\, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. \nProjekciji bo sledil pogovor o vlogi naravoslovnega filma pri oblikovanju družbene zavesti o nujnosti ohranjanja narave\, ki ga bo moderiral soscenarist dokumentarca Marjan Žiberna. V pogovoru bodo sodelovali Damjan Vinko\, dr. Slavko Polak\, Ana Šturm\, prof. dr. Peter Stanković in dr. Zarja Muršič. \nZaradi omejenega števila sedežev vas prosimo\, da udeležbo potrdite do četrtka\, 22. maja\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-divja-slovenija/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/05/DIVJA_SLOVENIJA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250514T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250514T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250508T091201Z
LAST-MODIFIED:20250508T091201Z
UID:7944-1747245600-1747252800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Kratki izlet
DESCRIPTION:V sodelovanju s festivalom Kino Otok bomo v sredo\, 14. 5. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića KRATKI IZLET (Kratki izlet\, Hrvaška\, 2017\, 75 min). \nV Bezinovićevem igrano-dokumentarnem celovečernem prvencu se skupina prijateljev z divje zabave na festivalu odpelje na popotovanje v samotno\, a presenečenj polno Istro. V žgoči vročini se podajo na simbolno pot k odraslosti\, na kateri se pretanjeno in humorno izriše portret generacije\, ki jo prežema občutek nepripadnosti in izmuzljivosti svobode. Film je bil deležen številnih nagrad\, med njimi je tudi velika zlata arena za najboljši film na Puljskem filmskem festivalu 2017. \nPo projekciji se bo z Igorjem Bezinovićem\, ki je za film Fiume o morte! na letošnjem festivalu v Rotterdamu prejel prestižno nagrado Tiger Award\, pogovarjala programska selektorica festivala Kino Otok Varja Močnik. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 14. maja\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si. \nVljudno vabljeni k ogledu in pogovoru!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-kratki-izlet/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/05/kratki-izlet1-1024x576-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250513T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250513T220000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250506T092746Z
LAST-MODIFIED:20250506T092814Z
UID:7937-1747166400-1747173600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:MandićCirkus (surov)
DESCRIPTION:V torek\, 13. 5. 2025\, ob 20.00 bo v Veliki gledališki dvorani UL AGRFT predstava Bojana Jablanovca in Marka Mandića MandićCirkus (surov). \nVstop je prost\, vendar morate svoje vstopnice rezervirati na rezervacije@agrft.uni-lj.si. \nGostovanje poteka v sodelovanju med Odprto katedro UL AGRFT in Vio Negativo. \nMandićCirkus (surov)\nMarko Mandić in Samo Kutin v koncertni izvedbi performansa MandićCirkus. \nBrez scenografije\, brez kostumografije\, brez svetlobnih efektov. \nMandić v Cirkusu brez zadržkov obračunava z igralcem in performerjem\, z umetnikom in samoljubnežem\, z ekshibicionistom in voajerjem\, z božanskim in banalnim\, s patologijo ambicije in bedo uspeha. Pri tem je enako neprizanesljiv do sebe kot do gledalca – oba vzpostavljata in omogočata faustovski gledališki konsenz\, ki se v svojem bistvu prav nič ne razlikuje od ideološkega aparata države. Nasprotno: tako država kot gledališče – pa naj kritizira ali afirmira – sta medija za proizvodnjo ideološke fikcije. Kot pravi Pascal Rambert v Zapiranju ljubezni: »Ne svet ni slab\, prav fikcija\, v katero ga zapiramo\, ga dela odvratnega« (MandićCirkus\, vloga št. 64). Mandić si v Cirkusu egomanične subjektivizacije prisvaja vse\, kar je kdajkoli izrekel\, izvedel\, odigral\, prekričal\, zdeklamiral\, odskandiral\, preznojil\, ponotranjil ali ekstrahiral na odrih in v performansih. »Moje dostojanstvo je grimasa … Followspot name\, pizda!« (Wajdi Mouawad\, Požigi; MandićCirkus\, vloga št. 89). Edino objektivno dejstvo\, ki je konceptualni temelj projekta\, je Mandićeva gledališka biografija\, ki obsega 91 igralskih kreacij od leta 1996 do leta 2021. MandićCirkusdosledno sledi kronologiji njihovega nastanka. \nZamisel: Bojan Jablanovec\, Marko Mandić\nBesedilo: Izvedbeno besedilo obsega tekstovne fragmente 91 igralskih kreacij Marka Mandića od leta 1996 do leta 2021 in dosledno sledi kronologiji njihovega nastanka.\nIzbor in montaža: Bojan Jablanovec\, Marko Mandić\nIzvajalca: Marko Mandić\, Samo Kutin (hurdy-gurdy)\nRežiser: Bojan Jablanovec\nProducentka: Špela Trošt\nProdukcija: Via Negativa\, SNG Drama Ljubljana \nVabljeni!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/mandiccirkus-surov/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/05/MANDICCIRKUS_predstava.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250506T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250506T160000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250505T115645Z
LAST-MODIFIED:20250505T115645Z
UID:7934-1746543600-1746547200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Otvoritev razstave Filmska delavnica 2025
DESCRIPTION:V okviru filmske delavnice\, ki v ustvarjalnem vzdušju poveže študente in učitelje prvostopenjskih študijskih programov UL AGRFT Film in televizija ter Dramska igra\, študenti pod mentorskim vodstvom pripravijo in posnamejo igrane prizore iz znanih filmov ter poskusne prizore iz načrtovanih študijskih filmov. Delavnica\, ki praviloma poteka v prvem tednu poletnega semestra\, ko so študenti opravičeni vseh drugih študijskih obveznosti\, da se lahko v celoti posvetijo nalogam na delavnici\, v celoti simulira delo v profesionalnem okolju\, tekom nje se izvajajo specifična predavanja ali krajše delavnice za manjše skupine študentov\, k sodelovanju pa so vabljeni tudi zunanji strokovnjaki. Filmska delavnica se zaključi s projekcijo nastalih del\, ki se v nadaljevanju poglobljeno analizirajo še pri matičnih predmetih. \nFilmsko delavnico so leta 2006\, ko je akademija domovala na Nazorjevi ulici 3 in ni premogla primernih studijskih in tehničnih virov\, da bi lahko študenti v profesionalnih okoliščinah preizkušali svoje veščine\, prvič organizirali člani Oddelka za film in televizijo v sodelovanju s člani Oddelka za gledališče in radio v Filmskem studiu Viba film Ljubljana. Ker se je izkazala za izjemno uspešno in koristno\, se je z leti širila v številu sodelujočih in obsegu trajanja ter ob bolonjski prenovi dobila svoje mesto tudi v študijskih programih. Od leta 2021 poteka v prostorih UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5. \nOtvoritev fotografske razstave Filmska delavnica 2025 bo potekala v torek\, 6. maja\, ob 15.00 v mini-galeriji pred Kinodvorano UL AGRFT (Aškerčeva 5). Avtori fotografij z letošnje filmske delavnice so študentke in študenti smeri fimsko in televizijsko snemanje prvostopenjskega študijskega programa Film in televizija: Tin Andrić\, Ema Babič\, Andraž Boc\, Nejc Hafner\, Aljaž Hitrec\, Ana Logar\, Ronja Matijevec Jerman\, Katjuša Peterka\, Jaša Recko in Amadej Zalokar. \nVljudno vabljeni!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/otvoritev-razstave-filmska-delavnica-2025/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Razstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/05/Andraz_Boc_14_22februar2025.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250423T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250423T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250417T083633Z
LAST-MODIFIED:20250417T083633Z
UID:7895-1745431200-1745438400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Zastavljalnica
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v sredo\, 23. 4. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali poljski dokumentarec ZASTAVLJALNICA (Lombard\, 2022\, 78 min) režiserja Łukasza Kowalskega. \nGlavna lika tega ganljivega\, s humorjem prežetega filma sta Wieśiek in Jola\, lastnika ogromne zastavljalnice v šlezijskem mestu Bytom\, ki si je prislužilo naziv »poljski Detroit«. Slavni dnevi zastavljalnice so minili\, ko so zaprli okoliške rudnike in se je po mestu razširila brezposelnost. Prebivalci\, ki so ostali brez sredstev za preživljanje\, zastavljajo vse bolj absurdne in neuporabne predmete. Propadajočemu poslu ne pomagajo niti Wieśkove drzne marketinške poteze niti sočutno srce Jole\, pri kateri stranke dobijo ne le prijazno besedo\, temveč tudi vročo juho ali topla oblačila. Zastavljalnica postane pomembno središče lokalne skupnosti\, a ker se znajde na robu bankrota\, je njen obstoj in tudi odnos Jole in Wieśka na preizkušnji. \nFilm je na poljskem nacionalnem filmskem festivalu Polskie Nagrody Filmowe Orły in na mednarodnem festivalu dokumentarnih filmov Millenium Docs Against Gravity prejel nagrado za najboljši poljski dokumentarec. \nPo projekciji bomo predvajali posnetek pogovora doc. dr. Lidije Rezoničnik z režiserjem Łukaszem Kowalskim. Film in posnetek pogovora sta opremljena s slovenskimi podnapisi. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 23. aprila\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-zastavljalnica/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/avif:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/04/ZASTAVLJALNICA_1.avif
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250417T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250417T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250410T082924Z
LAST-MODIFIED:20250410T083211Z
UID:7790-1744912800-1744920000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Bolečina in Škatla
DESCRIPTION:V ciklu Kinofilm bomo v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk v četrtek\, 17. aprila 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali kratka dokumentarna filma BOLEČINA režiserja Ivana Faktorja (Bol\, Hrvaška\, 2024\, 22 min) in ŠKATLA režiserja Tomaža Pavkoviča (Slovenija\, 2023\, 22 min). Filma odlikuje svojevrsten\, alternativen dokumentaristični pristop. \nV filmu Bolečina se legendarni hrvaški eksperimentalni filmski ustvarjalec Ivan Faktor odloči\, da bo\, zatem ko mu diagnosticirajo Parkinsonovo bolezen\, svoje zdravstveno stanje dokumentiral z mobilnim telefonom. \nV filmu Škatla se režiser Tomaž Pavkovič vrača v svoje otroštvo preko filmskih posnetkov šestdestih in sedemdestih let 20. stoletja\, ki jih je posnel njegov oče. Film je leta 2023 na festivalu FEKK v Ljubljani prejel nagrado za najboljši slovenski kratki film. \nProjekciji bo sledil pogovor z montažerjem filma Bolečina Damirjem Čučićem in režiserjem filma Škatla Tomažem Pavkovičem\, ki ga bo vodil predsednik sekcije DSR Dokumentaristi\, režiser Boris Petković. \nProsimo\, da svojo udeležbo potrdite na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si do 17. aprila 2025 do 15.00.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-bolecina-in-skatla/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/04/bolecinaskatla.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250409T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250409T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250404T111800Z
LAST-MODIFIED:20250404T111800Z
UID:7761-1744221600-1744228800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Praznik zvončkov
DESCRIPTION:V sredo\, 9. aprila 2025\, ob 18.00 bomo v Kinofilmu v Kinodvorani UL AGRFT predvajali češki film PRAZNIK ZVONČKOV (Slavnosti sněženek\, 1983\, 83 min)\, ki ga je režiral Jiří Menzel po literarni predlogi Bohumila Hrabala. \nFilm na humoren\, a hkrati nostalgičen način pripoveduje zgodbo o sporu med dvema lovskima družinama zaradi ustreljenega divjega prašiča. Gre za slikovito in globoko človeško pripoved\, ki združuje poezijo in realizem\, humor in pretiravanje\, veselje in žalost. Mojstrska režija in edinstven slog pripovedovanja odpirata vpogled v življenje majhne češke skupnosti\, polne nepozabnih likov in duhovitih pripetljajev. \nFilm so s slovenskimi podnapisi opremili študentje Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. \nPo projekciji se bosta o filmu pogovarjali bohemistka doc. dr. Jana Šnytová in slavistka doc. dr. Špela Sevšek Šramel\, ki bo pogovor tudi vodila. \nProsimo\, da svojo udeležbo potrdite do srede\, 9. aprila 2025\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-praznik-zvonckov/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/04/Praznikzvonckov.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250404T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250404T120000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250331T075059Z
LAST-MODIFIED:20250331T091154Z
UID:7727-1743760800-1743768000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Okrogla miza o prevodu knjige O barvi v filmu in sorodnih medijih
DESCRIPTION:UL AGRFT in Združenje filmskih snemalcev Slovenije vabita na okroglo mizo o prevodu knjige O barvi v filmu in sorodnih medijih\, ki bo v petek\, 4. aprila 2025\, ob 10.00 v Kinodvorani UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5. \nAvtor knjige je Nikola Tanhofer\, ustanovitelj katedre za snemanje na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu\, original knjige pa je bil izdal posthumno. \nNa predstavitvi prevoda knjige v slovenski jezik bodo sodelovali prevajalka Špela Peršin\, lektorica Nataša Purkat\, strokovni sodelavec Boj Nuvak\, ZFS\, in direktor fotografije Jure Černec\, ZFS. Spregovorili bodo o vzrokih\, smiselnosti in nujnosti tovrstnih prevodov v slovenski jezik ter pomislekih\, s katerimi so se soočali pri nastajanju knjige.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/okrogla-miza-o-prevodu-knjige-o-barvi-v-filmu-in-sorodnih-medijih/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Pogovor
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/obarvivfilmuinsorodnihmedijih.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250326T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250326T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250320T123526Z
LAST-MODIFIED:20250320T123526Z
UID:7709-1743012000-1743019200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Pozabljena luč
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v sredo\, 26. marca 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film POZABLJENA LUČ (Zapomenuté světlo\, 1996\, 105 min)\, ki ga je režiral Vladimír Michálek.\n \nFilm prikazuje zgodbo podeželskega župnika\, ki se bori za ohranitev vaške cerkve. Večplastna pripoved se odvija na češkem podeželju ob koncu osemdesetih let 20. stoletja. Film\, ki je nastal po istoimenski zgodbi pisatelja Jakuba Demla\, razkriva duhovnikove notranje dvome\, nemoč ob bolezni bližnje osebe ter represijo socialističnega režima. Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. \nPo projekciji se bosta o filmu pogovarjala veleposlanik Češke republike v Sloveniji in zgodovinar dr. Jiří Kuděla ter scenarist in režiser doc. Metod Pevec. Pogovor bo moderirala doc. dr. Jana Šnytová z Oddelka za slavistiko UL FF\, katerega študentje so film opremili s slovenskimi podnapisi. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 26. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-pozabljena-luc/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/POZABLJENA_LUC.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250319T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250319T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250313T135327Z
LAST-MODIFIED:20250313T135327Z
UID:7692-1742407200-1742414400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Ljudje
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v sredo\, 19. 3. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film LJUDJE (Ludzie\, 2024\, 117 min)\, ki sta ga režirala Maciej Ślesicki in Filip Hillesland. \nLjudje so prvi poljski film o ruskem vojaškem vdoru v Ukrajino\, ob domačih in ukrajinskih profesionalcih so pri njegovi realizaciji sodelovali tudi študentje Varšavske filmske šole\, ki je film tudi producirala. Gre za presunljivo protivojno delo o petih ženskah\, ki iz vojnega pekla poskušajo rešiti sebe in svoje najbližje. \nFilm je opremljen z angleškimi podnapisi. \nPo projekciji se bo z ukrajinsko igralko Rymmo Tyshkevych pogovarjal doc. Lev Predan Kowarski. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani in Veleposlaništvom Ukrajine v Republiki Sloveniji. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 19. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-ljudje/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/LUDZIE.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250312T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250312T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250305T145410Z
LAST-MODIFIED:20250305T145410Z
UID:7582-1741802400-1741809600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: 1970
DESCRIPTION:V sredo\, 12. 3. 2025\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v Kinofilmu predvajali film 1970 (2021\, 70 min) priznanega poljskega dokumentarista Tomasza Wolskega. \nKo so konec leta 1970 na Poljskem izbruhnili delavski protesti\, se je v Varšavi zbrala krizna skupina\, ki je morala ugotoviti\, kako zatreti upor. Kmalu zatem je policija začela z nasiljem\, prišlo je do streljanja. Film temelji na avtentičnih posnetkih telefonskih pogovorov članov krizne skupine. Njihovi pogovori pa niso prikazani z arhivskimi posnetki\, temveč z realistično izdelanimi lutkami\, animiranimi v tehniki stop-motion. Na festivalu v Krakovu je film prejel nagrado za najboljši poljski dokumentarec leta 2021. \nPo projekciji se bo doc. dr. Lidija Rezoničnik pogovarjala z izr. prof. dr. Nikom Ježem in Borisom Petkovićem. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 12. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-1970/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/1970_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250307T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250307T220000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250305T101017Z
LAST-MODIFIED:20250305T101017Z
UID:7571-1741377600-1741384800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Ta nori svet
DESCRIPTION:Sodobnega gledališča si ni mogoče predstavljati brez pripovedovanja\, pa naj gre za dokumentarno\, osebno pripoved ali pripoved\, ki na oder prinaša adaptacije raznovrstnih literarnih del. V tokratnem večeru pa se mladi gledališčnice in gledališčniki vračajo k enemu najstarejših pripovednih žanrov – pravljici. \nPripovedujejo (po vrstnem redu nastopajočih): Indija Stropnik\, Urban Brenčič\,  Jakob Podjavoršek\, Nejc Kravos\, Aleksandar Jovanovski\, Čarna Lampret\, Peter Podgoršek\, Kaja Petrovič \nGodejo: Propertea (violine – Ana in Ajda Blaževič Arko\, Ela Krnc\, Jure Malovrh\, Mima Kovačič\, Mirjam Zvonar; kitara – Domen Gvozdanović; kontrabas – Jaša Krevh) \nMentorstvo: Ana Duša \nDogodek je del 28. Pripovedovalskega festivala.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/ta-nori-svet/
LOCATION:Dvorana Duše Počkaj\, Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Slovenia
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/Ta-nori-svet_ilustracija-Ana-Zavadlav1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250306T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250306T190000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250304T205050Z
LAST-MODIFIED:20250305T114636Z
UID:7563-1741284000-1741287600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Človek v času
DESCRIPTION:Študentke in študenta drugostopenjskih programov Dramaturgija in scenske umetnosti\, Dramska igra ter Oblike govora na UL AGRFT pripravljajo edinstven dogodek\, ki združi razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti in eksperimentalno pripoved ter je del 28. Pripovedovalskega festivala. Obiskovalce bo skozi razstavni prostor vodil niz kratkih prizorov\, ki jih bo na izviren način vključil v dialog z razstavljenimi vsebinami. Študenti s svežimi zamislimi in izvirnimi pristopi interpretirajo teme\, ki povezujejo preteklost\, sedanjost in prihodnost. Dogodek je priložnost za globlji vpogled v razstavo in hkrati v različne načine pripovedovanja\, ki izpostavljajo osebne in kolektivne vidike človekovega dojemanja časa. \nLučka Neža Peterlin               Politika jagode \n Luna Pentek                            9488 dni \n Nikola Drole                           Predzadnje besede \n Nika Manevski                      Slovo od časa \n Zala Kramperšek                 Ko ne morem spati … \n Tilen Oblak                           Moja podzavest si upa\, jaz pa ne \n Maša Milčinski                    Pšenica \n  \nMentorja: doc. Ana Duša in prof. Tomaž Gubenšek
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/clovek-v-casu/
LOCATION:Slovenski etnografski muzej\, Metelkova 2\, Ljubljana\, Slovenia
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/clovek_v_casu_fotoblazverbic.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250305T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250305T210000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250226T135250Z
LAST-MODIFIED:20250226T135250Z
UID:7454-1741201200-1741208400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kaj se dogaja v Srbiji?
DESCRIPTION:V sredo\, 5. marca 2025\, ob 19.00 bo na Študijskem odru 5 UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani v okviru Odprte katedre potekal pogovor z naslovom Kaj se dogaja v Srbiji? \nNa pogovoru bodo sodelovali: \n\nštudentka Fakultete dramskih umetnosti (FDU) Univerze umetnosti v Beogradu\nJovana Mihajlović Trbovc\, politologinja\nLuka Grbić\, bivši študent FDU in zdajšnji študent UL AGRFT (sogovornik in moderator)\nEla Potočnik\, študentka UL AGRFT (moderatorka)\n\nV Srbiji že več mesecev potekajo množični protesti\, ki se jih udeležujejo desetine tisočev ljudi. Gonilna sila protestov\, ki so ohromili državo\, so študenti – med najdejavnejšimi in najbolj izpostavljenimi so študentke in študenti Fakultete dramskih umetnosti (FDU) v Beogradu\, ki so bili tudi med prvimi\, ki so stopili na ulice. Študenti nimajo vodje\, delujejo kot homogena celota\, v kateri se kot posamezniki ne izpostavljajo – ne iz strahu\, temveč zato ker so protesti (po besedah ene izmed študentk) večji od vsakega izmed njih. Študentom se vsakodnevno pridružuje vedno več državljanov iz različnih družbenih sfer. Povod za proteste je bilo zrušenje betonskega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu\, v katerem je 1. novembra 2024 umrlo 15 ljudi. Protestniki s svojimi zahtevami ne ciljajo neposredno na menjavo trenutne vlade\, temveč na konec korupcije v Srbiji v najširšem možnem smislu. Tokratni protesti niso prvi v zgodovini post-Miloševićeve Srbije\, so pa najbolj množični\, najdlje trajajoči in najširše odmevni. Srbske študente po zadnjih anketah podpira več kot 70 % srbskih državljanov\, o njih pa so govorili tudi v evropskem parlamentu. \nNa pogovoru bodo sogovorniki trenutne proteste postavili v zgodovinski kontekst\, podrobneje pojasnili delovanje in zahteve študentov ter njihovo artivistično delovanje in odgovarjali na vprašanja publike.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kaj-se-dogaja-v-srbiji/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Pogovor
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/kajsedogajavsrbiji.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T210000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250220T150312Z
LAST-MODIFIED:20250220T150403Z
UID:7445-1741028400-1741035600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Opraviti z Eddyjem
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih Édouarda Louisa* \nOpraviti z Eddyjem \n  \nPonovitve:\n\nSobota\, 1. 3. 2025 ob 19.00\nNedelja\, 2. 3. 2025 ob 16.00\nPonedeljek\, 3. 3. 2025 ob 19.00\n\n\nObvezna potrditev prisotnosti na rezervacije@agrft.uni-lj.si\n  \nRežija \nJulija Urban \n  \nDramaturgija \nNastja Uršula Virk \n  \nIgrajo \nAleksandar Jovanovski \nČarna Lampret \nJakom Podjavoršek \nLara Rajnis \nMarko Rafolt \nNejc Kravos \nNeža Dvorščak \nPeter Podgovršek \nJure Šimonka \nUrban Brenčič \n  \nPrevod \nAndrej Peric \nIztok Ilc \n  \nKostumografija \nNina Gorišek \n  \nScenografija \nGaja Rejc \nLucija Zucchiati \nTinkara Bizjan \n  \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \n  \nProducentka \ndoc. Mija Špiler \n  \nMentorice in mentorji \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Branko Jordan \nprof. Jernej Lorenci \nza dramaturgijo \nprof. dr. Tomaž Toporišič \nza scenografijo \nprof. mag. Jasna Vastl \nasist. Sara Slivnik \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nasist. Nina Čehovin \nza jezik in govor \nasist. Martin Vrtačnik \n  \nProdukcija: AGRFT UL \n   \nTV: Kdo je Eddy Bellegueule? \n\nA. Pravi dedec                                                     C. Razredni nasilnež \n\n\nB. Tisti buzi                                                          D. Eddy Bellegueule ne obstaja \n\n\n  \nRudy: Je bil Eddy do tebe dober starejši brat? \n\n\nVincent: Zakaj si tako nasilen? \n\n\nVanessa: Zakaj se ne spoštuješ? \n\n\nCandice: Si ponosna na Eddyja? \n\n\nOči: Ali si kdaj razmišljal\, da bi razstrelili tovarno\, ki ti je uničila hrbet? \n\n\nMami: Kolikokrat fantaziraš o tem\, da ne bi nikoli rodila svojih otrok? \n\n\nEddy: Ali imaš kdaj občutek\, da si svojo družino pustil na cedilu? \n\n\n  \n\n\n* Po delih Boji in preobrazbe neke ženske. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf\, 2023; Kdo je ubil mojega očeta. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf; Spremeniti se: metoda. Prev. Andrej Peric. Ljubljana: *cf\, 2021 in zlasti Opraviti z Eddyjem. Prev. Andrej Pleterski (Peric). Ljubljana: Beletrina\, 2020.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/opraviti-z-eddyjem-3/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Eddy-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250225T081329Z
LAST-MODIFIED:20250225T081329Z
UID:7448-1741024800-1741032000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: My way 50
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v ponedeljek\, 3. 3. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film MY WAY 50 – MED ISKANIM IN NAJDENIM SVETOM (2018\, 89 min). Dokumentarec je avtobiografsko pričevanje o času\, ki ga je Maja Weiss zabeležila v svojih filmih v pol stoletja svojega življenja. \n»Idejo za filmski selfie mi je dal urednik na televiziji\, potem ko je zavrnil moje druge projekte. Po štiridesetih filmih takšnih in drugačnih dolžin in žanrov – en film o meni. Umetnikov mladostniški menopavzni portret. Umetničin.« – Maja Weiss \nTokratna projekcija je napoved retrospektive Maja Weiss 60!\, ki bo v Slovenski kinoteki potekala od marca do maja. Slovenska kinoteka jo pripravlja v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma (Cankarjev dom)\, Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS\, RTV Slovenija\, UL AGRFT ter produkcijsko hišo Bela film in Zavodom Maja Weiss. \nPo projekciji se bo z Majo Weiss pogovarjal prof. Miran Zupanič. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do ponedeljka\, 3. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-my-way-50/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/MajaWeiss.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250302T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250302T180000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250220T150202Z
LAST-MODIFIED:20250220T150202Z
UID:7443-1740931200-1740938400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Opraviti z Eddyjem
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih Édouarda Louisa* \nOpraviti z Eddyjem \n  \nPonovitve:\n\nSobota\, 1. 3. 2025 ob 19.00\nNedelja\, 2. 3. 2025 ob 16.00\nPonedeljek\, 3. 3. 2025 ob 19.00\n\n\nObvezna potrditev prisotnosti na rezervacije@agrft.uni-lj.si\n  \nRežija \nJulija Urban \n  \nDramaturgija \nNastja Uršula Virk \n  \nIgrajo \nAleksandar Jovanovski \nČarna Lampret \nJakom Podjavoršek \nLara Rajnis \nMarko Rafolt \nNejc Kravos \nNeža Dvorščak \nPeter Podgovršek \nJure Šimonka \nUrban Brenčič \n  \nPrevod \nAndrej Peric \nIztok Ilc \n  \nKostumografija \nNina Gorišek \n  \nScenografija \nGaja Rejc \nLucija Zucchiati \nTinkara Bizjan \n  \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \n  \nProducentka \ndoc. Mija Špiler \n  \nMentorice in mentorji \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Branko Jordan \nprof. Jernej Lorenci \nza dramaturgijo \nprof. dr. Tomaž Toporišič \nza scenografijo \nprof. mag. Jasna Vastl \nasist. Sara Slivnik \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nasist. Nina Čehovin \nza jezik in govor \nasist. Martin Vrtačnik \n  \nProdukcija: AGRFT UL \n   \nTV: Kdo je Eddy Bellegueule? \n\nA. Pravi dedec                                                     C. Razredni nasilnež \n\n\nB. Tisti buzi                                                          D. Eddy Bellegueule ne obstaja \n\n\n  \nRudy: Je bil Eddy do tebe dober starejši brat? \n\n\nVincent: Zakaj si tako nasilen? \n\n\nVanessa: Zakaj se ne spoštuješ? \n\n\nCandice: Si ponosna na Eddyja? \n\n\nOči: Ali si kdaj razmišljal\, da bi razstrelili tovarno\, ki ti je uničila hrbet? \n\n\nMami: Kolikokrat fantaziraš o tem\, da ne bi nikoli rodila svojih otrok? \n\n\nEddy: Ali imaš kdaj občutek\, da si svojo družino pustil na cedilu? \n\n\n  \n\n\n* Po delih Boji in preobrazbe neke ženske. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf\, 2023; Kdo je ubil mojega očeta. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf; Spremeniti se: metoda. Prev. Andrej Peric. Ljubljana: *cf\, 2021 in zlasti Opraviti z Eddyjem. Prev. Andrej Pleterski (Peric). Ljubljana: Beletrina\, 2020.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/opraviti-z-eddyjem-2/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Eddy-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250301T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250301T210000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250214T070525Z
LAST-MODIFIED:20250225T080926Z
UID:7399-1740855600-1740862800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Opraviti z Eddyjem
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih Édouarda Louisa* \nOpraviti z Eddyjem \n  \nPonovitve:\n\nSobota\, 1. 3. 2025 ob 19.00\nNedelja\, 2. 3. 2025 ob 16.00\nPonedeljek\, 3. 3. 2025 ob 19.00\n\n\nObvezna potrditev prisotnosti na rezervacije@agrft.uni-lj.si\n  \nRežija \nJulija Urban \n  \nDramaturgija \nNastja Uršula Virk \n  \nIgrajo \nAleksandar Jovanovski \nČarna Lampret \nJakom Podjavoršek \nLara Rajnis \nMarko Rafolt \nNejc Kravos \nNeža Dvorščak \nPeter Podgovršek \nJure Šimonka \nUrban Brenčič \n  \nPrevod \nAndrej Peric \nIztok Ilc \n  \nKostumografija \nNina Gorišek \n  \nScenografija \nGaja Rejc \nLucija Zucchiati \nTinkara Bizjan \n  \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \n  \nProducentka \ndoc. Mija Špiler \n  \nMentorice in mentorji \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Branko Jordan \nprof. Jernej Lorenci \nza dramaturgijo \nprof. dr. Tomaž Toporišič \nza scenografijo \nprof. mag. Jasna Vastl \nasist. Sara Slivnik \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nasist. Nina Čehovin \nza jezik in govor \nasist. Martin Vrtačnik \n  \nProdukcija: AGRFT UL \n   \nTV: Kdo je Eddy Bellegueule? \n\nA. Pravi dedec                                                     C. Razredni nasilnež \n\n\nB. Tisti buzi                                                          D. Eddy Bellegueule ne obstaja \n\n\n  \nRudy: Je bil Eddy do tebe dober starejši brat? \n\n\nVincent: Zakaj si tako nasilen? \n\n\nVanessa: Zakaj se ne spoštuješ? \n\n\nCandice: Si ponosna na Eddyja? \n\n\nOči: Ali si kdaj razmišljal\, da bi razstrelili tovarno\, ki ti je uničila hrbet? \n\n\nMami: Kolikokrat fantaziraš o tem\, da ne bi nikoli rodila svojih otrok? \n\n\nEddy: Ali imaš kdaj občutek\, da si svojo družino pustil na cedilu? \n\n\n  \n\n\n* Po delih Boji in preobrazbe neke ženske. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf\, 2023; Kdo je ubil mojega očeta. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf; Spremeniti se: metoda. Prev. Andrej Peric. Ljubljana: *cf\, 2021 in zlasti Opraviti z Eddyjem. Prev. Andrej Pleterski (Peric). Ljubljana: Beletrina\, 2020.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/opraviti-z-eddyjem/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Eddy-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T210000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250217T113851Z
LAST-MODIFIED:20250217T113851Z
UID:7415-1740682800-1740690000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:this is my truth\, tell me yours
DESCRIPTION:V četrtek\, 27. februarja 2025\, ob 19.00 bo v Veliki gledališki dvorani UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani gostovala predstava Jasne Žmak this is my truth\, tell me yours. \nVstop je prost\, obvezna je rezervacija vstopnic na rezervacije@agrft.uni-lj.si. \nGostovanje poteka v sodelovanju med Odprto katedro UL AGRFT in Vio Negativo. \nO predstavi \nŽenski orgazem\, moško samozadovoljevanje\, umetniška odgovornost in zvonjenje v ušesih \nŽivijo\, sem Jasna in vas vabim na svojo predstavo. To je moja prva avtorska predstava in nad njo sem kar navdušena. Naslov predstave je this is my truth\, tell me yours\, kar je citat citata\, toda predstava z izvirnimi citati nima veliko skupnega – gre predvsem za neke moje resnice. Sicer delam kot pisateljica in dramaturginja že skoraj 15 let\, a sem pred kratkim začela razmišljati\, da bi se rada začela ukvarjati s čim drugim. Ker se mi zdi umetnost zelo zjebana in ker me je umetnost zelo zjebala. Potem pa sem ustvarila to predstavo – prav o tem\, kako me je umetnost zjebala – in pri tem ugotovila\, da imam z umetnostjo bolj love-hate odnos. In ta umetnost je zame še vedno pogosto dovolj okej. (Čeprav me še vedno pogosto moti.) Med temami\, ki jih predstava še odpira\, so ženski orgazem\, moško samozadovoljevanje\, umetniška odgovornost in zvonjenje v ušesih. Omenim tudi Konstrakto\, Jana Fabra\, Oliverja Frljića\, Xanax\, SPID in Jezusa. Vesela bom\, če prideš na predstavo. (Spodaj je nekoliko bolj uraden opis\, za katerega me je prosil producent.) Se vidimo\, Jasna. \nthis is my truth\, tell me yours je avtorski projekt dramaturginje in pisateljice Jasne Žmak\, v katerem raziskuje svoj odnos do umetniškega polja ter preizprašuje lastne in tuje avtorske pozicije\, skupaj z odgovornostjo in tesnobo\, ki jih te implicirajo. Izhodišče predstave je osebna izkušnja iz leta 2011\, ko je kot gledalka predstave MandićStroj režiserja Bojana Jablanovca in igralca Marka Mandića zaradi strela z gledališko pištolo dobila tinitus in hiperakuzijo. V svojem ŽmakStroju raziskuje\, kako umetnost oblikuje realnost\, v kateri živimo. Čeprav na videz nepovezani\, temi tinitusa in patriarhata postaneta osrednje okostje predstave\, ki se giblje na meji med standup komedijo in predavanjem. Žmak\, ki tokrat prvič stopi na oder kot performerka\, se ukvarja z vprašanji resnice in reprezentacije\, participacije in odgovornosti ter nas popelje skozi lastne dramaturške in spolne izkušnje\, medtem ko sebi in občinstvu postavlja vprašanja o pomenu in smislu umetniške produkcije v dobi divjega kapitalizma. \nSolo performans • 70 min \nAvtorica zamisli\, dramaturgija in performerka — Jasna Žmak\nOblikovalec luči — Anton Modrušan\nSvetovalka za gib — Ana Kreitmeyer\nProducentka VN — Špela Trošt\nProducentka KunstTeatra — Romana Brajša\nProducentka Mesta žensk — Barbara Zonta\nProducenti — Centar za dramsku umjetnost\, Zagreb • Via Negativa\, Ljubljana • Društvo Mesto žensk\, Ljubljana\nPartnerji — KunstTeatar\, Zagreb • Vox Feminae festival\, Zagreb • Zavod EN-KNAP\, Ljubljana \nHvala — Sanja Merćep\, Zrinka Užbinec\, mentorji in udeleženci PARL 2022\, Ana Grbac\, Nikola Podkrajac\, Petar Sarjanović\, Borut Šeparović\, Vedrana Klepica\, Barbara Matejčić\, Katarina Pejović\, Dunja Ribarić\, Mirta Jambrović\, Peščenica Centar kulture – Knap\, Centar mladih Ribnjak\, Ustvarjalni center Krušče\, Marko Mandić \nPerformans je bil razvit v okviru platforme za raziskave sodobnih izvedbenih umetnosti PARL 2022. \nProjekt je nastal s finančno podporo Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške\, Urada za kulturo\, mednarodne odnose in civilno družbo mesta Zagreb\, Fundacije Kultura nova\, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nNagrada\nVelika nagrada festivala Bitef 2024\, Beograd
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/this-is-my-truth-tell-me-yours/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/JASNA_ZMAK_predstava.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250226T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250226T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250219T083739Z
LAST-MODIFIED:20250219T083739Z
UID:7423-1740592800-1740600000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Mečiar
DESCRIPTION:V sredo\, 26. februarja 2025\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v Kinofilmu predvajali dokumentarni film MEČIAR (2017\, 89 min\, Slovaška) režiserke Tereze Nvotove.  \nKaj imajo skupnega tranzicija\, demokracija in vprašljive politične poteze? Film o politiku Vladimírju Mečiarju je nastal v koprodukciji HBO Europe. Govori o vplivu\, ki ga je imel ta politik v 90. letih na slovaško družbo\, pa tudi na življenje pripovedovalke Tereze osebno. Osvetljuje vzpon Vladimírja Mečiarja – od neznanega pravnika do notranjega ministra in enega najvplivnejših (ter kontroverznih) politikov Slovaške. Film je s projekcijami na slovaških šolah vzpodbudil razpravo o zgodovinskem kontekstu\, ekonomski preobrazbi in demokraciji v družbi\, ki zahteva odgovorne in moralne politike in državljane.\n \nFilm so prevedli in podnaslovili študenti Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. \nPo projekciji se bo z gostoma izr. prof. dr. Jozefom Pallayem in izr. prof. Matjažem Ivanišinom o filmu in kontekstu 90. let pogovarjala doc. dr. Špela Sevšek Šramel. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 26. 2. 2025\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-meciar/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Meciar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250226T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T150000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250220T093407Z
LAST-MODIFIED:20250220T094321Z
UID:7434-1740564000-1740668400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Simpozij Neodvisno gledališče devetdesetih na Slovenskem: neraziskana poglavja\, novi pogledi\, stališče mlade generacije gledaliških ustvarjalcev
DESCRIPTION:Oddelek za dramaturgijo in scenske umetnosti UL AGRFT 26. in 27. februarja 2025 v prostorih UL AGRFT na Trubarjevi cesti 3 (predavalnica T609) organizira simpozij Neodvisno gledališče devetdesetih na Slovenskem: neraziskana poglavja\, novi pogledi\, stališče mlade generacije gledaliških ustvarjalcev. \n\n\n\nSodelujejo: študentje in študentke magistrskih študijskih programov Dramaturgija in scenske umetnosti ter Umetnost giba in študentka ter študent doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje – Študiji scenskih umetnosti. \n\n\n\nProgramski odbor: Manca Tea Devetak\, Lana Krmelj\, Ula Talija Pollak \n\n\n\nMentorica: prof. dr. Barbara Orel \n\n\n\nSimpozij predstavlja izsledke raziskav\, ki so nastale v okviru predmetov Sodobne scenske umetnosti I in II. \n\n\n\n\n\nDevetdeseta leta 20. stoletja so v slovenskem prostoru prinesla tektonski premik v razumevanju gledališča. V prehajanju meja med različnimi področji umetnosti\, (novimi) mediji in tehnologijami\, v dialogu s teorijo in znanostjo\, prestopanju na področja drugih (neumetniških) dejavnosti se je polje uprizarjanja korenito preobrazilo in preoblikovalo v širše pojmovano področje scenskih umetnosti. Novi pristopi k režiji\, igri\, dramaturgiji\, snovanju (ne več dramskih) uprizoritvenih besedil in nagovoru gledalcev so temeljno spremenili razumevanje samega uprizoritvenega dogodka. Neodvisno gledališče oziroma zunajinstitucionalna gledališka produkcija\, kot se je takrat imenovala\, se je silovito razmahnila in narasla na približno četrtino celotne produkcije na slovenskih odrih. Tri desetletja pozneje\, ko se polje neodvisnega gledališča drastično krči\, je nastopil čas\, da se ozremo v to obdobje razcveta heterogenih\, hibridnih\, transdisciplinarnih uprizoritvenih praks in ugotovimo\, na kakšne načine se vpisujejo v našo sodobnost. \n\n\n\nV devetdesetih jih je sistematično reflektirala revija Maska. Redno so bile kritiško vrednotene v dnevnem časopisju in preučene v številnih preglednih študijah\, strokovnih in znanstevnih monografijah. Kljub izdatni meri raziskovalne pozornosti\, ki je je bilo deležno neodvisno gledališče v devetdesetih\, pa mnogi pojavi v teatrologiji niso bili celovito obravnavani in raziskani v preglednih študijah (med njimi radikalni performans\, feministični performans\, body art\, gledališče animiranih form\, festivalski “boom”)\, prav tako pri občinstvu najbolj priljubljene oblike gledališča (kot je improvizacijsko gledališče\, komercialno gledališče). Priložnost za njihovo preučevanje smo vzpostavili v okviru študentskega projekta pri predmetu Sodobne scenske umetnosti I\, II. Namen tega simpozija je preučiti neraziskana poglavja v polju neodvisnega gledališča\, podati sveže poglede na dogajanja\, fenomene in ikone devetdesetih\, preveriti uveljavljene razlage\, ob tem pa predstaviti stališče mlade generacije gledaliških ustvarjalcev do svojih predhodnikov in naše sodobnosti. \n\n\n\nPreučevanje neodvisnega gledališča devetdesetih pomeni nadaljevanje raziskav eksperimentalnih uprizoritvenih praks\, s katerimi smo se s študenti Dramaturgije in scenskih umetnosti ukvarjali v preteklih letih. Prav tako kot v primeru Gledališke alternative sedemdesetih in osemdesetih je bil tudi pri odstiranju vpogleda v devetdeseta poleg preiskovanja dokumentacije v različnih arhivih ključni vir za pridobivanje podatkov metoda\, ki je sicer neupravičeno zapostavljena v gledališkem zgodovinopisju: intervju s protagonisti dogajanj. Vzpostavljamo platformo za srečanje dveh generacij in izmenjavo mnenj in izkušenj med njimi. \n\n\n\nPROGRAM\n\n\n\nSreda\, 26. februar 2025\n\n\n\n10.00 Pozdravni nagovor Prof. mag. Žanina Mirčevska\, dekanja UL AGRFT \n\n\n\n10.15 Prvo zasedanje Moderatorka: Sara Živkovič Kranjc \n\n\n\n\nLana Krmelj: Od žanrske raznolikosti h kuratorskemu mojstrstvu: festival Mladi levi med letoma 1998 in 2012 \n\n\n\nManca Tea Devetak: Spremenjene paradigme telesa v performansu v Galeriji Kapelica od devetdesetih do danes\n\n\n\nUla Talija Pollak: Feministični performans v devetdesetih na Slovenskem\n\n\n\n\n11.15 Diskusija \n\n\n\n11.45 Odmor \n\n\n\n12.15  Drugo zasedanje Moderatorka: Lana Krmelj \n\n\n\n\nTilen Oblak: Lepota ekstrema: festival radikalnih performansov\n\n\n\nFilip Štepec: Spodleteli poskusi telesa\n\n\n\nTajda Lipicer: Posthumanistična perspektiva v gledališču animiranih form\n\n\n\nSara Živković Kranjc: Dramaturško telo\n\n\n\n\n13.30 Diskusija \n\n\n\nČetrtek\, 27. februar 2025\n\n\n\n10.00 Tretje zasedanje Moderatorka: Manca Tea Devetak \n\n\n\n\nNika Šoštarič: Gledališča govorijo ljudi: zgodba profesionalizacije Mestnega Gledališča Ptuj\n\n\n\nGašper Stražišar: Café teater\n\n\n\nNastja Uršula Virk: Impro liga in začetki improvizacijskega gledališča v Sloveniji\n\n\n\n\n11.00 Diskusija \n\n\n\n11.30 Odmor \n\n\n\n12.00 Četrto zasedanje Moderatorka: Ula Talija Pollak \n\n\n\n\nAjda Pirtovšek: Katarina Stegnar: kolektivno in politično delo v gledališču\n\n\n\nLuna Pentek: Fenomen Mandić\n\n\n\nJaka Smerkolj Simoneti: Meta Hočevar: režija kot parafraza\n\n\n\n\n13.00 Diskusija \n\n\n\nPOVZETKI\n\n\n\nLana Krmelj\n\n\n\nOd žanrske raznolikosti h kuratorskemu mojstrstvu: festival Mladi levi med letoma 1998 in 2012 \n\n\n\nFestival Mladi levi se prvič odvije leta 1998 z napovedjo in vizijo\, da bo internacionaliziral slovenski prostor\, uvajal nove žanre ter spodbujal samosvoje gledališke poetike in angažiranost\, pri tem pa vzdrževal značaj osebnega ter gostoljubnega. Programska rdeča nit festivala ni nikoli jasno razvidna\, saj festival dosledno nastaja brez vnaprejšnje tematske določitve. V prispevku analiziram in tematsko primerjam posamezne izdaje festivala\, pri čemer ugotavljam\, da prav tematsko odprta programska politika omogoča\, da končna sopostavitev izbranih projektov odseva najrelevantnejše družbene problematike. Izstopajoča značilnost festivala je prav tako žanrska raznolikost programa. V prispevku se zato osredotočim tudi na pogostost mešanja žanrov znotraj programa in na poimenovanja\, ki so pri tem uporabljena\, s tem pa izpostavljam pomembnost kuratorskih odločitev\, ki se ne zamejujejo s temo\, temveč budno spremljajo aktualno dogajanje. Tako Mladi levi v polju sodobnih scenskih umetnosti pri nas učinkujejo pred-aktualno in predstavljajo vzor odprtega\, kontinuiranega\, nekompromisnega\, povezovalnega ter skupnostnega festivala\, ki vztrajno vzpostavlja žanrske\, medkulturne in mednarodne mreže. \n\n\n\nLana Krmelj je magistrska študentka Dramaturgije in scenskih umetnosti. Diplomirala je iz Primerjalne književnosti in literarne teorije ter Slovenistike s temo avtobiografskosti in avtofikcije v dramatiki ter gledališču\, svoje znanje pa je med študijem dopolnjevala tudi na Karlovi univerzi v Pragi ter Freie Universität v Berlinu. Trenutno jo zanimata predvsem feministično in dokumentarno gledališče. \n\n\n\nManca Tea Devetak\n\n\n\nSpremenjene paradigme telesa v performansu v Galeriji Kapelica od devetdesetih do danes \n\n\n\nV prispevku predstavim tematsko sintezo programa Galerije Kapelica\, ki letos šteje trideset  let od ustanovitve. Osredotočim se na performans\, ki je v Kapelici v devetdesetih našel svoj domicil\, in na body art kot novum\, ki ga je v slovenski prostor vpeljala prav Kapelica. Ob retrospektivni analizi programa v galeriji se\, četudi dogodkov sami večinoma niso namensko razvrščali v programske sklope\, izkristalizira več tematskih rdečih niti\, na podlagi katerih je mogoče oblikovati sosledje spremenjenega dojemanja performerja in performerjevega telesa: od body arta\, ki je preizkušal meje vzdržljivosti telesa\, preizpraševanja spolnosti in spola ter vloge umetnika v družbi\, tematizacije eksplicitnih telesnih tabujev do performansa\, ki obravnava hendikepiranost kot posledico malomarnosti zdravstvenega sistema\, in medicinskega performansa\, ki z rabo tehnologij in zdravstvene protetike že nakazuje na obsoletnost telesa\, to pa dodatno potencira vdor tehnologije v telo. Po prelomu v novo tisočletje se v Kapelici pojavi nova paradigma dojemanja telesa kot biotopa različnih nečloveških živih organizmov\, ki daje naboj za nove transdisciplinarne performativne raziskave. \n\n\n\nManca Tea Devetak je študentka prvega letnika magistrskega študija Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. Obiskovala je dodiplomski študij Slovenistike ter Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani\, ki ga je zaključila z diplomsko nalogo z naslovom Empatija v treh dramah Katarine Morano in Žige Divjaka\,  študij pa je nadgrajevala tudi na študijski izmenjavi na Karlovi univerzi v Pragi. \n\n\n\nLučka Neža Peterlin\n\n\n\nIronija\, erotika in upor: umetniški izraz tandema Eclipse \n\n\n\nTandem Eclipse\, ki ga sestavljata Samira Kentrić in Tina Kolenik\, deluje na presečišču performansa\, vizualne umetnosti in družbene kritike. Njuna dela izzivajo tabuje ter preizprašujejo spolnost\, religijo in družbene norme. S telesi raziskujeta teme\, kot so ženski orgazem\, objektivizacija telesa in kritika patriarhata\, ter spodbujata razmislek o neenakostih in marginaliziranih perspektivah. V performansih\, kot so Misteriji orgazma (2006)\, Zajtrk na travi (1999) in 11 (In Emotion We Break) (2007)\, uporabljata subverzivne metode\, ki združujejo pornografsko estetiko\, kič in ironijo. V Venerinem testu (1999) problematizirata nevidnost slovenskih umetnic v falocentrični umetnosti. Njuna estetika izziva občinstvo\, spodbuja nelagodje in odpira prostor za razpravo o predsodkih. Prispevek raziskuje\, kako Tandem Eclipse s provokativno umetnostjo ustvarja prostor za refleksijo o svobodi izražanja\, identiteti in telesu. Analizira njegov razvoj\, kombinacijo ironije z nelagodjem in vpliv na razpravo o ranljivosti\, intimi ter družbenih spremembah. \n\n\n\nLučka Neža Peterlin je magistrska študentka Dramaturgije in scenskih umetnosti ter  ustvarjalka na področju scenskih umetnosti. Njeno delo obsega produkcijo\, režijske in dramaturške asistence ter pisanje člankov in dramskih besedil. Sodeluje z različnimi gledališči (Mestno gledališče ljubljansko\, SNG Drama Ljubljana\, Anton Podbevšek teater\, Gledališče Glej in Prešernovo gledališče Kranj) ter se posveča raziskovanju dokumentarnih umetniških izrazov. \n\n\n\nUla Talija Pollak\n\n\n\nFeministični performans v devetdesetih na Slovenskem \n\n\n\nPrispevek obravnava pojem in pojave feminističnega performansa med letoma 1986 in 2004 na Slovenskem\, pri čemer se osredotoča na obravnavo treh ustvarjalk: Maje Licul\, Janje Žvegelj in Aprilije Lužar. Ustvarjalke obravnava v političnem in družbenem kontekstu devetdesetih let – predvsem skozi dve tezi\, ki ju je mogoče zaslediti v literaturi\, ki obravnava devetdeseta leta v Sloveniji. Prva\, da so devetdeseta leta veljala kot nepolitična leta\, in druga\, da je bil feminizem v devetdesetih letih še vedno splošno razumljen zelo pejorativno. Prispevek umešča obravnavane ustvarjalke v zgodovinski kontekst uprizoritvenih umetnosti\, pri čemer išče njihova izhodišča v vzpostavitvah prvih izključno ženskih alternativnih gledaliških skupin\, kot sta Podjetje za proizvodnjo fikcije – PPF (1983–1986) in Linije sile (1983–1990). Izbrane ustvarjalke in njihovo delo obravnava v kontekstu drugih sočasnih uprizoritvenih dogodkov in festivalov\, kot je festival Mesto žensk\, ki je bil ustanovljen in je začel delovati v devetdesetih letih. Na podlagi vsega navedenega prispevek poskuša definirati specifike in značilnosti omenjenih ustvarjalk ter s tem tudi našega\, slovenskega prostora v devetdesetih letih v kontekstu pojma feministični performans z metodološkim pristopom intervjuja in relevantne literature s področja uprizoritvenih umetnosti in gledališča. \n\n\n\nUla Talija Pollak je študentka magistrskega programa Dramaturgija in scenske umetnosti. Piše za različne gledališke publikacije (SMG\, MGL\, TSD\, Dialogi\, Akademijski list\, Adept) in spletne portale (Neodvisni\, Akademijski blog). Udeležuje se strokovnih in znanstvenih konferenc doma in v tujini (nastopila je tudi na letni konferenci European Association for the Study of Theatre and Performance). Kot sourednica in asistentka je na področju uredništva sodelovala z založbo Maska. Kot uprizoritvena dramaturginja ter asistentka dramaturgije in režije je sodelovala pri več predstavah in bralnih uprizoritvah tako na AGRFT (za uprizoritveno dramatrugijo pri produkciji Razdejani je prejela nagrado zlatolaska) kot tudi izven. Uprizoritev Kje mi živimo (SMG\, Melara\, 2024)\, pri kateri se je podpisala kot dramaturginja in soavtorica koncepta\, je bila uvrščena v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame in tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje. \n\n\n\nTilen Oblak\n\n\n\nLepota ekstrema: festival radikalnih performansov \n\n\n\nV svojem prispevku obravnavam dve ediciji festivala Lepota ekstrema\, ki sta se odvili v produkciji Cankarjevega doma. Prva edicija festivala se je zgodila leta 1997\, druga edicija pa je sledila dve leti kasneje\, torej leta 1999. V okviru obeh edicij festivala so s svojimi radikalnimi performansi gostovali umetniki z vsega sveta: Jerome Bell\, Ron Athey\, Annie Sprinkle\, Davide Grassi\, Goran Bertok in drugi. Kot sugerira že samo ime Lepota ekstrema\, se umetniki\, ki v Cankarjevem domu gostujejo s svojimi inštalacijami in performansi\, dotikajo ekstremnih\, družbeno angažiranih\, tudi nezaželenih družbenopolitičnih tematik\, zaradi česar so njihova umetniška dela silovito radikalna in medijsko odmevna. V prispevku predstavim nastopajoče performerje in njihove performanse. Kulturnopolitični kontekst  raziskujem tudi s pomočjo intervjuja z Uršulo Cetinski\, ki je bila kot takratna vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa v Cankarjevem domu organizatorka in pobudnica tega festivala. V pogovoru se dotakneva tudi novinarskih člankov\, ki so se ob ogledu performansov spraševali\, ali tako ekstremen in radikalen body art sodi v osrednji hram kulture\, kot je Cankarjev dom. \n\n\n\nTilen Oblak se je po končani gimnaziji vpisal na študij dramaturgije na Akademijo za gledališče\, radio\, film in televizijo. Kot dramaturg je sodeloval pri treh študentskih produkcijah\, kot asistent dramaturgije v Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču Kranj. Leta 2023 je diplomiral s svojim dramskim besedilom Čisto pravi deček\, za katerega je istega leta prejel akademijsko Prešernovo nagrado\, leto kasneje pa nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 54. Tednu slovenske drame. \n\n\n\nFilip Štepec\n\n\n\nSpodleteli poskusi telesa \n\n\n\nOdnos med plesom in gledališčem me vznemirja že vse od mojega vpisa na Akademijo. Tako ples kot gledališče operirata s telesom\, a to telo nikakor ni enako. Njegova uporaba na teh dveh področjih umetnosti je drugačna\, posledično pa ples in gledališče do telesa gojita različna pričakovanja oziroma v njem vidita druge (včasih nasprotujoče si) potenciale. Prispevek sestavlja kolaž teorij sodobnega plesa (izhajajoč iz knjige Teorije sodobnega plesa\, Maska\, 2001)\, replik pomembnih akterjev\, ki delujejo na omenjenih področjih (Leja Jurišić\, Sebastijan Horvat\, Barbara Novakovič Kolenc\, Tanja Zgonc\, Marko Mandić\, Nika Arhar)\, in mojih lastnih izkušenj. Spodleteli poskusi telesa je metafora\, je iskanje mostov in prepadov med plesom in gledališčem\, je moj razmislek o lastni nezmožnosti prehajanja med omenjenima umetniškima zvrstema. \n\n\n\nFilip Štepec se je pred vpisom na AGRFT pod okriljem Kulturnega društva Qulenium ukvarjal s plesom. Leta 2018 je na mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 prejel nagrado za najboljšo miniaturo v celoti\, na festivalu Transgeneracije pa produkcijsko nagrado Cankarjevega doma za avtorsko predstavo Molitev žametnih src. Leta 2019 je bil sprejet na študij Dramske igre na AGRFT (mentorstvo: prof. mag. Sebastijan Horvat in prof. Nataša Barbara Gračner). Kot svetovalec za gib je  sodeloval pri predstavi Under Construction (Glej\, režija Lovrić Krapež\, 2021)\, ki je na 52. Tednu slovenske drame prejela nagrado za kreacijo\, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike. V letu 2023/2024 je bil kot dramski igralec zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem\, kjer je ustvarjal z Januszom Kico\, Jušem Zidarjem\, Anjo Suša in Barbaro Hieng Samobor. \n\n\n\nTajda Lipicer\n\n\n\nPosthumanistična perspektiva v gledališču animiranih form \n\n\n\nPosthumanistično paradigmo v sodobnem gledališču animiranih form napeljuje premik od antropocentrizma k ontološki ter reprezentacijski heterogenosti\, kjer človeški subjekt ni več osrednja referenčna točka pri uprizarjanju živega\, temveč se to konstituira inter-relacijsko. V prispevku raziskujem\, kako lahko v sodobnem gledališču animiranih form najdemo uprizoritvene postopke\, ki so zavoljo reartikuliranega pojmovanja telesnosti in subjektivitete še posebej blizu posthumanistični oziroma več kot človeški praksi\, in kako se v njih kaže realizacija sorodnih raziskovalnih tendenc iz časa devetdesetih let. Pri tem se osredotočim na dva uprizoritvena postopka\, in sicer na uprizarjanje neantropomorfnih entitet na primeru Vlada G. Repnika ter na transhumanistično sopostavitev človeškega in digitalnega na primeru taktilnih (robotika) in netaktilnih (VR) tehnologij. \n\n\n\nTajda Lipicer je študentka magistrskega študija Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. Med dodiplomskim študijem je sourednikovala pri reviji sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev Adept. Deluje kot uprizoritvena dramaturginja\, z RTV Slovenija sodeluje kot scenaristka\, kritike in prispevke o scenskih umetnostih objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah ter gledaliških listih (reviji Amfiteater\, Lutka\, portal Kritika\, časopis Delo). Je članica strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti Mestne občine Ljubljana in članica žirije na festivalu 33. Dnevi komedije. \n\n\n\nSara Živkovič Kranjc\n\n\n\nDramaturško telo \n\n\n\nVprašanje kaj lahko naredi telo\, s katerim po Spinozi in Nietzscheju nadaljuje Deleuze\, (p)ostaja v uprizoritvenih delih in praksah druge polovice 20. stoletja dalje eno ključnih vrelišč tako praktičnih kot teoretičnih premišljevanj in delovanj. Deleuze opredeljuje telo kot »odnos med gospodujočimi in podrejenimi silami«\, pri čemer »vsako razmerje med silami tvori neko telo: kemijsko\, biološko\, socialno\, politično«. V prispevku bomo izhajali iz razumevanja dramaturgije kot relacijske vede/prakse\, ki misli\, razgrinja\, analizira (itn.) odnosnost (razmerje\, protislovje) mnogoterih sil\, ki prečijo uprizoritveno ali performativno akcijo/delo\, pri čemer se sama predstava ne kaže kot objekt\, saj »predstava ni stvar\, ampak obstaja le kot dinamičen niz odnosov« (Bleeker). Sledeč Deleuzu\, bomo to odnosnost »kvantitete sil\, ki so v medsebojnem razmerju napetosti«\, skušali razumeti kot dramaturško telo – kot neke vrste ‘dramaturško mnoštvo materiala’\, ki ga skozi procesualno dramaturško prakso pravzaprav šele zares lahko (vendar nikdar v celoti) opazujemo\, artikuliramo\, osmišljamo\, oblikujemo\, usmerjamo (itn.) v dramaturgijo predstave. \n\n\n\nSara Živkovič Kranjc je doktorska študentka Študijev scenskih umetnosti na UL AGRFT. Raziskovalno delo je predstavila na konferencah mednarodnega združenja European Association for the Study of Theatre and Performance – EASTAP (Dimensions of Dramaturgy\, 2023; Ecosystems of Theatre and Performance\, 2024)\, Colloquium on Artistic Research in the Performing Arts – CARPA (Dramaturgies of Artistic Research\, 2023)\, Centro de Estudos Humanísticos – CEHUM (Practices of Resistance\, 2024) in objavila v Nivel – Artistic Research in the Performing Arts (University of the Arts Helsinki\, 2024) in v Documenta (S:PAM\, Univerza v Gentu\, 2023). \n\n\n\nNika Šoštarič\n\n\n\nGledališča govorijo ljudi: zgodba profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj \n\n\n\nAvtorica se v članku poglobi v zgodbo Mestnega Gledališča Ptuj (MGP)\, najstarejšega gledališča v najstarejšem slovenskem mestu. Svojo pot je začelo v 18. stoletju\, nato pa se je skozi različne oblike gledališke dejavnosti (nemško gledališče\, dramatično društvo\, avantgardni teater Frana Žižka\, njegova ukinitev leta 1958 in obdobje ljubiteljskega gledališča) leta 1995 (ponovno) profesionaliziralo. Raziskava\, ki je potekala na osnovi arhivskih gradiv in intervjujev z osrednjimi akterji v času ponovne profesionalizacije gledališča v devetdesetih letih 20. stoletja (Branka Bezeljak\, Samo M. Strelec\, Peter Srpčič)\, razišče skorajda pozabljene delčke ptujske zgodbe. Osredotoči se na obdobje\, ko so mladi ustvarjalci ponovno prebudili ptujsko gledališče in vzpostavili svojevrstno mikroklimo ter izkoristili potencial gledališča\, ki se danes ponaša z marsikatero gledališko nagrado\, med mladimi pa že dolga leta vzpodbuja željo po gledališkem udejstvovanju. Letos (2025) slavi svojo trideseto obletnico profesionalizacije in še zmeraj vztraja pri kreiranju prostora za uprizoritveno platformo odprtega tipa ter s tem ponuja pestrost gledaliških projektov. \n\n\n\nNika Šoštarič je diplomirana filozofinja in slovenistka ter študentka magistrskega programa Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. Ukvarja se s pisanjem dramatike (O čem sanjajo metulji?\, Hiša na robu sveta\, Krik pod rdečo masko) in gledaliških kritik za SEEstage\, Radio Študent\, Neodvisne in Koridor – križišča umetnosti ter literarnih recenzij za AirBeletrino. Leta 2024 je za Glasnik Slovenskega etnološkega društva v soavtorstvu napisala članek »O zgodovini recepcije postkolonialne teorije v Sloveniji« in souredila zbornik Filozofski maraton 2021/22: Filozofija in smrt/Filozofija kot metoda\, ki je v letu 2024 izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani. Trenutno kot dramaturginja asistira v SNG Drama Ljubljana. \n\n\n\nGašper Stražišar\n\n\n\nCafé Teater \n\n\n\nPrispevek natančneje preuči nastanek\, razvoj in recepcijo Café Teatra. Za razumevanje njegovega delovanja v Sloveniji moramo najprej preučiti razvoj kabareta\, saj gre za svojevrsten fenomen\, katerega začetke najdemo sredi 19. stoletja v Franciji. Kabaret je bil sprva prostor svobodne umetnosti in družbene kritike\, skozi svoj razvoj pa je pridobil politično noto\, zlasti v Nemčiji\, kjer je postal stičišče umetnikov in družbenih aktivistov. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 se močno spremeni tudi slovenska ustvarjalna krajina\, kulturnopolitične spremembe pa omogočijo množično ustanavljanje izveninstitucionalnih gledališč in skupin. Leta 1994 Vita Mavrič ustanovi Café Teater\, prvo kabaretsko oziroma kavarniško gledališče v svoji avtentični obliki\, ki je v dvajsetih letih delovanja v slovenskem gledališkem prostoru zakoličil žanr komedije\, muzikala in varieteja ter pustil neizbrisen pečat na slovenski kulturni sceni. Prispevek posebno pozornosti posveti recepciji uprizoritev in ovrednoti pomen Café Teatra v kontekstu komercialnega gledališča\, kar je bila  novost na slovenskih odrih. Obravnava ga v razmerju do izveninstitucionalnega gledališča in produkcije repertoarnih gledališč. \n\n\n\nGašper Stražišar je diplomiral iz literarne komparativistike in umetnostne zgodovine. Svoja raziskovanja posveča vprašanju meje med erotičnim in pornografskim v literaturi in umetnosti ter raziskuje tematiko telesnosti v umetnosti. Kot novinar je vrsto let ustvarjal za Prvi program in program Ars na Radiu Slovenija\, trenutno pa kot strokovni novinar deluje v redakcijah Ospredje in Kultura pri časopisni hiši Dnevnik. Piše literarne in gledališke kritike za revijo Sodobnost\, AirBeletrino in Koridor ter vodi različne pogovore z ustvarjalci slovenskega prostora. Je urednik prve slovenske antologije kratkih erotičnih zgodb z naslovom Spreganje glagola prihajati in urednik literarne revije Nebulae. \n\n\n\nNastja Uršula Virk\n\n\n\nImpro liga in začetki improvizacijskega gledališča v Sloveniji \n\n\n\nV svojem raziskovanju se posvečam orisu zgodovine največje slovenske improvizacijske organizacije Improlige\, kakršna je vzniknila v devetdesetih letih 20. stoletja. Poglobim se v organizacijsko strukturo danes delujočega društva IMPRO (ki združuje več organizacijskih enot\, med njimi tudi Impro ligo) ter v gledališke skupine in festivale\, ki so vzniknile iz nje. V  pogovoru z Mojco Dimec\, »prvo impro učiteljico«\, in Mistral Majer\, improvizatorko in dolgoletno koordinatorko društva IMPRO\, se pozanimam o vzrokih za nastanek te – v našem prostoru zelo razširjene – oblike gledališča in vplivih nanjo (gledališče Viole Spolin in gledališče Keitha Johnstona). Ob tem me zanimajo različni pristopi k improvizaciji; od umetniške in zabavljaške do aplikativne improvizacije. Poskušam zajeti mnoštvo struj improvizacijskega gledališča ter raziskati njegove skupnostne potenciale. V tem oziru se posvetim predvsem aplikativni improvizaciji (kot so današnje ŠILA\, MIŠ\, Bodigatreba …) ter umetniški improvizaciji (kot se z njo pri nas ukvarja denimo Kolektiv Narobov). Pri raziskovanju si poleg intervjujev pomagam s predhodnimi raziskavami\, zlasti s pisanjem Sama Oleamija za Radio Študent in knjigo Sonje Vilč Collective Improvisation. \n\n\n\nNastja Uršula Virk je komparativistka\, francistka in magistrska študentka Dramaturgije in scenskih umetnosti. Deluje kot praktična dramaturginja\, kritičarka in avtorica literarnih oddaj na Radiu Študent ter občasna prevajalka iz francoščine. Njen prvi stik z gledališčem je bilo prav srednješolsko sodelovanje v ŠILI – šolski improligi\, kar je bil tudi zanjo – kot za mnoge – prvi stik z nedramskim\, participativnim gledališčem. \n\n\n\nAjda Pirtovšek\n\n\n\nKatarina Stegnar: kolektivno in politično delo v gledališču \n\n\n\nKatarina Stegnar je ena izmed osrednjih igralk in umetnic\, ki prepoznavajo pomembnost kolektivnega ustvarjanja v sodobnem slovenskem gledališču. Njena umetnost presega zgolj interpretacijo besedil – postaja orodje za raziskovanje družbenih in političnih vprašanj\, ki ne odražajo le sveta okoli nje\, ampak ga tudi aktivno komentirajo in preizprašujejo. Stegnar je znana po tem\, da se ne boji eksperimentirati z različnimi oblikami in pristopi ter tako natančno opredeliti svojo vlogo v kolektivnem delu. Za njeno umetniško prakso je značilna hibridnost\, ki povezuje politično\, performativno in kolektivno gledališče. Zaradi svojega angažmaja in udeležbe v ključnih umetniških kolektivih\, kot so Via Negativa\, Nehierarhični kolektiv Novak\, Brodar\, Stegnar in Beton Ltd.\, Katarina Stegnar ne sodeluje le pri pripravi predstav\, temveč aktivno sooblikuje njihove vsebine in performativne oblike. Te skupine si prizadevajo za preseganje ustaljenih normativov v gledališču\, kar omogoča umetnikom\, da raziskujejo nove oblike političnega in kolektivnega izraza. Kako Katarina Stegnar kot ustvarjalka v okviru teh treh kolektivov goji svoj osebni angažma? To je osrednje vprašanje\, ki mi služi kot vodilo pri preučevanju njenega dela v omenjenih različnih ustvarjalnih okoljih. Zanima me tudi\, kako politično in kolektivno gledališče oblikujeta njeno umetniško prakso. \n\n\n\nAjda Pirtovšek je v študijskem letu 2023/24 diplomirala iz Dramske igre na UL AGRFT in za tem vpisala magistrski študij Umetnost giba. Poleg študijskih produkcij in različnih bralnih uprizoritev je tekom študija nastopila tudi v več kratkih filmih. Redno sodeluje s festivalom Mladi levi v Stari mestni elektrarni ter z Beletrininim festivalom Fabula. Njena drama Avtoportret nevidne hiše ali kako je pozvonilo\, ko me ni bilo doma je bila objavljena v gledališki reviji sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev Adept(letnik X\, številka 1) ter bila deležna posebne omembe na 54. Tednu slovenske drame. \n\n\n\nLuna Pentek\n\n\n\nFenomen Mandić \n\n\n\nPrispevek se ukvarja z ustvarjanjem igralca\, performerja\, umetnika Marka Mandića in njegovimi performansi\, ki jih je ustvaril v okviru Vie Negative (Viva Mandić\, MandićStroj\, MandićCirkus). Raziskava poteka na podlagi že obstoječih virov in predstav ter s pomočjo intervjuja z Markom Mandićem. Predstavi ga kot ustvarjalca\, ki prehaja med neodvisno sceno in institucionalnim gledališčem\, in kot umetnika\, ki vseskozi spremlja in evalvira svoje lastno delo. Študija izpostavi naslednje ključne teme: vprašanje o odnosu do sebe kot »materiala«\, iz katerega lahko izhajamo pri ustvarjanju\, vprašanje pristnosti v kontekstu performansa\, odnos  do telesa\, odnos do gledalcev (v kontekstu neodvisne produkcije)\, odnos do vloge\, odnos do besedila. Mandić je svojo pot raziskovanja samega sebe kot igralca/performerja ter svojega dela začel že v svoji diplomski nalogi\, nato pa skupaj z Bojanom Jablanovcem pri Vii Negativi svoje razmisleke povezal v sklop performansov\, ki se načeloma zgodijo na vsakih deset let. Gotovo je ta format in njegovo raziskovanje na nek način edinstveno\, saj v središče postavlja samega sebe in svoje delo ter ju naredi uprizorljiva skozi specifično odrsko poetiko\, ki nam omogoča subjektiven in istočasno objektiven vpogled v njegovo ustvarjanje. \n\n\n\nLuna Pentek se je po treh letih študija Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti prepisala na študij Dramaturgije in scenskih umetnosti\, kjer je leta 2024  diplomirala. Kot dramaturginja je sodelovala pri šestih akademijskih produkcijah v letniku pod mentorstvom profesorja za dramsko igro doc. Branka Jordana in mentorja za gledališko režijo prof. Jerneja Lorencija. Za dramaturgijo pri produkcijah O\, moja sobitja in Figurae Veneris Historiae je prejela nagrado zlatolaska. Kot dramaturginja in avtorica priredbe je sodelovala pri predstavi Desetnica v Lutkovnem gledališču Ljubljana ter pri uprizoritvi Približno enako kot v SNG Maribor. Večinoma deluje v polju uprizoritvene dramaturgije\, piše pa tudi različne prispevke in članke za gledališke liste\, Akademijski list … \n\n\n\nJaka Smerkolj Simoneti\n\n\n\nMeta Hočevar: režija kot parafraza \n\n\n\nMeta Hočevar je v vlogi režiserke prvič nastopila leta 1983. V naslednjih treh desetletjih je režirala malo več kot petindvajset uprizoritev in orala ledino režiserk v institucionalnih repertoarnih gledališčih. V prispevku bomo podrobneje obravnavali režijsko delovanje Mete Hočevar v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Hočevar je v svojem delu ostajala zvesta dramskemu gledališču in se ne vpenja v »hegemonijo heterogenosti« na polju scenskih umetnosti\, kot jo v monografiji Med zapeljevanjem in sumničavostjo definira Tomaž Toporišič. Vendar je z izhodiščem v svoji koncepciji prostora igre ustvarila unikaten režijski jezik in sodoben pristop k uprizarjanju dramskih besedil\, ki je najbolj očiten v njenih uprizoritvah parafraz Brechta v reinterpretaciji Jovanovića in Ibsena. V prispevku bomo naslanjajoč se na Toporišičeve ugotovitve poskušali osvetliti postopke »režije kot parafraze«\, razmišljali o njenem umeščanju na spekter med tekstocentrizmom in scenocentrizmom ter režijsko delovanje Mete Hočevar umestili v širši kontekst takratnega dogajanja v slovenskem gledališču. \n\n\n\nJaka Smerkolj Simoneti je doktorski študent Študijev scenskih umetnosti na UL AGRFT. V svoji doktorski disertaciji raziskuje zgodovino pozicij in perspektiv gledaliških režiserk v Sloveniji. Deluje kot gledališki kritik za portal Kritika\, kot praktični dramaturg\, režiser in dramatik.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/simpozij-neodvisno-gledalisce-devetdesetih-na-slovenskem-neraziskana-poglavja-novi-pogledi-stalisce-mlade-generacije-gledaliskih-ustvarjalcev/
LOCATION:Trubarjeva 3
CATEGORIES:simpozij
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/simpozij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250221T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250221T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250217T102354Z
LAST-MODIFIED:20250304T150602Z
UID:7407-1740139200-1740168000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Performativni dan #3
DESCRIPTION:Kje: Trubarjeva 3 (UL AGRFT)\nKdaj: 21. februar 2025\nTrajanje: 12:00–20:00\nLokacije: od pritličja do 8. nadstropja \nSodelujejo: Nika Korenjak\, Suzana Krevh\, Gabrijel Lazić\, Tilen Oblak\, Lučka Neža Peterlin\, Ajda Pirtovšek\, Jaka Smerkolj Simoneti\, Filip Štepec\, Nastja Virk\, Sara Živkovič Kranjc\, Nina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\, Zala Dobovšek \nMentorica: doc. dr. Zala Dobovšek \nKoncept in realizacija dogodka sta nastala v okviru predmeta Performans na drugostopenjskem magistrskem študijskem programu Dramaturgija in scenske umetnosti na UL AGRFT. \nURNIK: \nOb 15:00\nFilip Štepec\nNaloga: feminizem\nbralni performans (15 min) \nOb 13:00 in 16:00\nNina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\nPROSTORI IZGINJANJA: V ISKANJU FORME (80 let AGRFT)\nperformativni sprehod (30 min) \n* VSI OSTALI PERFORMANSI IN POSTAVITVE SO NA VOLJO VES ČAS * \nS SEBOJ PRINESITE SLUŠALKE. \nPROGRAM: \nNika Korenjak\n“Prevzetne” – Case study: domestic violence\nperformativna instalacija \nSuzana Krevh\nOnly good shit in 2025\nimagine Marina Abramovic doing this \nSuzana Krevh\nMoj dan počitka in sprostitve\nperformans v trajanju (8 ur) \nGabrijel Lazić\nHeat me up\ninstalacija \nGabrijel Lazić\nObjem\nperformans v trajanju (8 ur)\n \nTilen Oblak\nMoja babi vam svetuje!\nzvočna instalacija z besedili \nLučka Neža Peterlin\nJellyfish\nvideo instalacija \nAjda Pirtovšek\nErvin Pirtovšek\nperformativni kino \nAjda Pirtovšek\nFree the chair\ninteraktivna instalacija \nJaka Smerkolj Simoneti\nTriintrideseta: Gledališke režiserke in SNG Drama Ljubljana\nstatistična instalacija \nFilip Štepec\nNaloga: feminizem\nbralni performans (15 min) \nFilip Štepec\n230g živalskega vrta\ninstalacija \nNastja Virk in Zala Dobovšek\nTvoja najljubša\nperformativni disko \nNina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\n80 let AGRFT (teaser): POGREŠANI PROSTORI\nserija mini akcij \nNina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\nPROSTORI IZGINJANJA: V ISKANJU FORME (80 let AGRFT)\nperformativni sprehod (30 min) \nNina Kuclar Stiković\nSoba za strejt cis moške\nzvočna instalacija \nNastja Virk\nPeachySkin\npop-up instalacija \nNastja Virk in Tilen Oblak\nCrying Diary\ninstalacija \nNastja Virk\, Ajda Pirtovšek in Sara Živkovič Kranjc\nRe/kreacija\nrazstava \nSara Živkovič Kranjc\nInstalacija dela\nprenos v živo \nSara Živkovič Kranjc\nPrvo vedno pozabiš\npoetično-metodološki eksperiment \nZala Dobovšek\n4. nadstropje\nfeministično-statistični uvid \nAnonimus\n24-letna študentka\nintervencija v dvigalu \nZala Dobovšek\nImena slovenskih psov\ninstalacija brez globljega pomena
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/performativni-dan-3/
LOCATION:Trubarjeva 3
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/performativnidan3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T200000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20250206T144320Z
LAST-MODIFIED:20250206T144320Z
UID:7368-1739383200-1739390400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Varen kraj
DESCRIPTION:V sredo\, 12. 2. 2025\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT gostili oblikovalca zvoka in letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada Julija Zornika. \nNajprej bomo predvajali film Varen kraj (Sigurno mjesto\, 2022\, 101 min\, Hrvaška) režiserja Juraja Lerotića. Film je bil deležen številnih priznanj\, med drugim na festivalih v Locarnu\, Sarajevu\, Cottbusu …  V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada ga je izpostavila tudi strokovna komisija: \n»Zornik se je podpisal pod zvočno podobo enega najbolj opaženih filmov iz regije\, hrvaškega Varen kraj Juraja Lerotića\, katerega pripoved temelji bolj kot na zgodbi na neoprejemljivo tesnobni atmosferi in spreminjajočih se čustvenih stanjih likov …  Zornikovo delo pri filmu je prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta\, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.« \nPo projekciji se bo z Julijem Zornikom o njegovem obširnem opusu pogovarjala Varja Močnik. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 12. februarja\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-varen-kraj/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Sigurno_mjesto_2_LR.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250106T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250106T193000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20241216T095043Z
LAST-MODIFIED:20241216T095043Z
UID:7126-1736184600-1736191800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Pozabljeni: Pavla Jesih
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 6. januarja 2025\, ob 17.30 bo v Kinodvorani UL AGRFT predvajan film Pozabljeni: Pavla Jesih (2015). \nPavla Jesih je najprej zaslovela kot vrhunska alpinistka\, toda zaradi usodnega padca leta 1934 je za vrsto let opustila plezanje in se posvetila dejavnosti\, ki je bila ljuba številnim gornikom – filmu. V nekaj letih je postala lastnica največje verige kinematografov v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je pomagala OF\, po osvoboditvi pa se je znašla na sodišču\, obtožena kolaboracije z okupatorjem\, razlaščena in navsezadnje za dolga leta pozabljena. Dokumentarec\, ki ga je po scenariju Andreja E. Skubica za serijo Pozabljeni Slovenci v produkciji RTV Slovenija posnel Igor Šterk\, je prvi filmsko-televizijski prispevek k njeni rehabilitaciji. \nPo projekciji se bodo z režiserjem Igorjem Šterkom pogovarjali Tinkara Fratina Uršič in Urban Mihevc\, študenta magistrskega študijskega programa Filmski in televizijski študiji\, ter skrbnica programa doc. dr. Polona Petek.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-pozabljeni-pavla-jesih/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/Pavla-Jesih.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241218T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241218T190000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20241212T142908Z
LAST-MODIFIED:20241212T142908Z
UID:7120-1734541200-1734548400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: animirani filmi
DESCRIPTION:Ob koncu leta vas Kinofilm vabi na dve razigrani in čarobni projekciji animiranih filmov. Še posebej lepo so tokrat vabljeni otroci! \nV sredo\, 18. decembra\, bomo v Kinodvorani UL AGRFT ob 17.00 predvajali izbor slovenskih filmov\, ki so namenjeni otrokom od četrtega leta dalje. Program traja 42 minut\, med posameznimi filmi bodo kratki premori. \n\nKOYAA: SPOLZKO MILO\nKoyaa bi si rad umil roke\, a se umivanje sprevrže v vse kaj drugega.\nR. Kolja Saksida\, 2019\, 2′ 45’’.\nPODLASICA\nLačna Podlasica pritava do poslednjega živega drevesa\, na katerem so ptiči.\nR. Timon Leder\, 2016\, 11′ 30’’.\nEGON KLOBUK\nEgon izraža čustva skozi svoj klobuk\, ki ob tem ustrezno spreminja barvo in obliko.\nR. Igor Šinkovec\, 2011\, 2’.\nBIMBERLI\nDeklica si deli sobo z magičnim prijateljem bimberlijem Bunkom.\nR. Rok Predin\, 2022\, 15’.\nPRINC KI-KI-DO: BALON\nPrinc Ki-Ki-Do rešuje živali pred lovcem.\nR. Grega Mastnak\, 2015\, 5’.\nTAKO ZRASTE …  KOZOROG\nFilm prikazuje kozorogovo življenje v gorah\, njegovo povezanost z naravo in sobivanje z drugimi živalmi.\nR. Miha F. Kalan\, Jernej Žmitek\, 2023\, 5’.\n\nIstega dne ob 18.15 bomo predvajali film za nekoliko starejše otroke: \n\nMALI PRINC (Der kleine Prinz)\nFilm je nastal po znameniti noveli Antoinea de Saint-Exupéryja in je sinhroniziran v slovenski jezik.\nR. Theo Karp\, 1990\, 65‘.\n\nProsimo\, da za otroke zagotovite spremstvo odraslih in udeležbo potrdite do srede\, 18. decembra\, do 14.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si ter pri tem navedete uro projekcije\, ki se je želite udeležiti.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-animirani-filmi/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/Mali-princ-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241216T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241216T193000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20241209T081101Z
LAST-MODIFIED:20241209T081101Z
UID:7090-1734370200-1734377400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Filmski večeri FTVŠ: Tovor
DESCRIPTION:Druga projekcija v sklopu nove serije filmskih projekcij s pogovori v organizaciji študentov magistrskega študijskega programa Filmski in televizijski študiji bo v ponedeljek\, 16. 12. 2024\, ob 17.30 v Kinodvorani UL AGRFT. \nTOVOR\, film Ognjena Glavonića\, je “svojevrsten film ceste\, ki prekine dvajsetletni molk o enem najgrozovitejših zločinov srbske vojske na Kosovu ter prikaže moralno in družbeno breme vojne\, ki ga je neka generacija tiho odložila na ramena svojih otrok”. (Kinodvor) \nPrijave in več informacij: ftvs.filmski.veceri@gmail.com.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/filmski-veceri-ftvs-tovor/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/Tovor.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T190000
DTSTAMP:20260501T070718
CREATED:20241205T153048Z
LAST-MODIFIED:20241205T153048Z
UID:7087-1733936400-1733943600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Topli film
DESCRIPTION:V ciklu Kinofilm bomo 11. decembra 2024 ob 17.00 v sodelovanju s Festivalom LGBT filma\, ki bo potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih od 9. do 16. 12. 2024\, v Kinodvorani UL AGRFT predvajali hibridni dokumentarec TOPLI FILM (Dragan Jovićević\, 2024\, 92 min\, angleški podnapisi). \nMlada igralca raziskujeta temo reprezentacije LGBT+ oseb skozi zgodovino jugoslovanske kinematografije in skozi družbene okoliščine\, ki so povzročile različno obravnavo teh likov. Pogovarjata se s pionirji in strokovnjaki za jugoslovansko in srbsko filmografijo\, ki razkrivajo\nbogato zgodovino balkanskega filmskega kvirovstva. \n»Po objavi informacije\, da je bil projekt podprt na razpisu Filmskega centra Srbije\, nas je nek tabloid napadel\, češ da širimo ‘vulgarno pedrsko propagando’! Članek je vseboval vse\, česar moj scenarij ni imel. Še več\, številni ‘zanesljivi’ državni razlagalci našega vsakdanjika so že imeli svojo predstavo o filmu\, čeprav takrat še sam nisem vedel\, kaj točno bo vsebina dokumentarca. Nisem si mogel kaj\, da te bizarne situacije ne postavim na začetek filma.« \nDragan Jovićević\, scenarist in režiser \nProjekciji bo sledilo predavanje Nebojše Jovanovića. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 11. decembra 2024\, do 14.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-topli-film/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/TOPLI-FILM_3.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR