BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO - ECPv6.15.20//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
X-ORIGINAL-URL:https://www.agrft.uni-lj.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250319T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250319T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250313T135327Z
LAST-MODIFIED:20250313T135327Z
UID:7692-1742407200-1742414400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Ljudje
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v sredo\, 19. 3. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film LJUDJE (Ludzie\, 2024\, 117 min)\, ki sta ga režirala Maciej Ślesicki in Filip Hillesland. \nLjudje so prvi poljski film o ruskem vojaškem vdoru v Ukrajino\, ob domačih in ukrajinskih profesionalcih so pri njegovi realizaciji sodelovali tudi študentje Varšavske filmske šole\, ki je film tudi producirala. Gre za presunljivo protivojno delo o petih ženskah\, ki iz vojnega pekla poskušajo rešiti sebe in svoje najbližje. \nFilm je opremljen z angleškimi podnapisi. \nPo projekciji se bo z ukrajinsko igralko Rymmo Tyshkevych pogovarjal doc. Lev Predan Kowarski. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani in Veleposlaništvom Ukrajine v Republiki Sloveniji. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 19. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-ljudje/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/LUDZIE.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250312T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250312T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250305T145410Z
LAST-MODIFIED:20250305T145410Z
UID:7582-1741802400-1741809600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: 1970
DESCRIPTION:V sredo\, 12. 3. 2025\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v Kinofilmu predvajali film 1970 (2021\, 70 min) priznanega poljskega dokumentarista Tomasza Wolskega. \nKo so konec leta 1970 na Poljskem izbruhnili delavski protesti\, se je v Varšavi zbrala krizna skupina\, ki je morala ugotoviti\, kako zatreti upor. Kmalu zatem je policija začela z nasiljem\, prišlo je do streljanja. Film temelji na avtentičnih posnetkih telefonskih pogovorov članov krizne skupine. Njihovi pogovori pa niso prikazani z arhivskimi posnetki\, temveč z realistično izdelanimi lutkami\, animiranimi v tehniki stop-motion. Na festivalu v Krakovu je film prejel nagrado za najboljši poljski dokumentarec leta 2021. \nPo projekciji se bo doc. dr. Lidija Rezoničnik pogovarjala z izr. prof. dr. Nikom Ježem in Borisom Petkovićem. \nDogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 12. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-1970/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/1970_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250307T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250307T220000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250305T101017Z
LAST-MODIFIED:20250305T101017Z
UID:7571-1741377600-1741384800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Ta nori svet
DESCRIPTION:Sodobnega gledališča si ni mogoče predstavljati brez pripovedovanja\, pa naj gre za dokumentarno\, osebno pripoved ali pripoved\, ki na oder prinaša adaptacije raznovrstnih literarnih del. V tokratnem večeru pa se mladi gledališčnice in gledališčniki vračajo k enemu najstarejših pripovednih žanrov – pravljici. \nPripovedujejo (po vrstnem redu nastopajočih): Indija Stropnik\, Urban Brenčič\,  Jakob Podjavoršek\, Nejc Kravos\, Aleksandar Jovanovski\, Čarna Lampret\, Peter Podgoršek\, Kaja Petrovič \nGodejo: Propertea (violine – Ana in Ajda Blaževič Arko\, Ela Krnc\, Jure Malovrh\, Mima Kovačič\, Mirjam Zvonar; kitara – Domen Gvozdanović; kontrabas – Jaša Krevh) \nMentorstvo: Ana Duša \nDogodek je del 28. Pripovedovalskega festivala.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/ta-nori-svet/
LOCATION:Dvorana Duše Počkaj\, Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Slovenia
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/Ta-nori-svet_ilustracija-Ana-Zavadlav1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250306T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250306T190000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250304T205050Z
LAST-MODIFIED:20250305T114636Z
UID:7563-1741284000-1741287600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Človek v času
DESCRIPTION:Študentke in študenta drugostopenjskih programov Dramaturgija in scenske umetnosti\, Dramska igra ter Oblike govora na UL AGRFT pripravljajo edinstven dogodek\, ki združi razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti in eksperimentalno pripoved ter je del 28. Pripovedovalskega festivala. Obiskovalce bo skozi razstavni prostor vodil niz kratkih prizorov\, ki jih bo na izviren način vključil v dialog z razstavljenimi vsebinami. Študenti s svežimi zamislimi in izvirnimi pristopi interpretirajo teme\, ki povezujejo preteklost\, sedanjost in prihodnost. Dogodek je priložnost za globlji vpogled v razstavo in hkrati v različne načine pripovedovanja\, ki izpostavljajo osebne in kolektivne vidike človekovega dojemanja časa. \nLučka Neža Peterlin               Politika jagode \n Luna Pentek                            9488 dni \n Nikola Drole                           Predzadnje besede \n Nika Manevski                      Slovo od časa \n Zala Kramperšek                 Ko ne morem spati … \n Tilen Oblak                           Moja podzavest si upa\, jaz pa ne \n Maša Milčinski                    Pšenica \n  \nMentorja: doc. Ana Duša in prof. Tomaž Gubenšek
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/clovek-v-casu/
LOCATION:Slovenski etnografski muzej\, Metelkova 2\, Ljubljana\, Slovenia
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/03/clovek_v_casu_fotoblazverbic.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250305T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250305T210000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250226T135250Z
LAST-MODIFIED:20250226T135250Z
UID:7454-1741201200-1741208400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kaj se dogaja v Srbiji?
DESCRIPTION:V sredo\, 5. marca 2025\, ob 19.00 bo na Študijskem odru 5 UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani v okviru Odprte katedre potekal pogovor z naslovom Kaj se dogaja v Srbiji? \nNa pogovoru bodo sodelovali: \n\nštudentka Fakultete dramskih umetnosti (FDU) Univerze umetnosti v Beogradu\nJovana Mihajlović Trbovc\, politologinja\nLuka Grbić\, bivši študent FDU in zdajšnji študent UL AGRFT (sogovornik in moderator)\nEla Potočnik\, študentka UL AGRFT (moderatorka)\n\nV Srbiji že več mesecev potekajo množični protesti\, ki se jih udeležujejo desetine tisočev ljudi. Gonilna sila protestov\, ki so ohromili državo\, so študenti – med najdejavnejšimi in najbolj izpostavljenimi so študentke in študenti Fakultete dramskih umetnosti (FDU) v Beogradu\, ki so bili tudi med prvimi\, ki so stopili na ulice. Študenti nimajo vodje\, delujejo kot homogena celota\, v kateri se kot posamezniki ne izpostavljajo – ne iz strahu\, temveč zato ker so protesti (po besedah ene izmed študentk) večji od vsakega izmed njih. Študentom se vsakodnevno pridružuje vedno več državljanov iz različnih družbenih sfer. Povod za proteste je bilo zrušenje betonskega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu\, v katerem je 1. novembra 2024 umrlo 15 ljudi. Protestniki s svojimi zahtevami ne ciljajo neposredno na menjavo trenutne vlade\, temveč na konec korupcije v Srbiji v najširšem možnem smislu. Tokratni protesti niso prvi v zgodovini post-Miloševićeve Srbije\, so pa najbolj množični\, najdlje trajajoči in najširše odmevni. Srbske študente po zadnjih anketah podpira več kot 70 % srbskih državljanov\, o njih pa so govorili tudi v evropskem parlamentu. \nNa pogovoru bodo sogovorniki trenutne proteste postavili v zgodovinski kontekst\, podrobneje pojasnili delovanje in zahteve študentov ter njihovo artivistično delovanje in odgovarjali na vprašanja publike.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kaj-se-dogaja-v-srbiji/
LOCATION:Študijski oder 5\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Pogovor
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/kajsedogajavsrbiji.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T210000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250220T150312Z
LAST-MODIFIED:20250220T150403Z
UID:7445-1741028400-1741035600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Opraviti z Eddyjem
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih Édouarda Louisa* \nOpraviti z Eddyjem \n  \nPonovitve:\n\nSobota\, 1. 3. 2025 ob 19.00\nNedelja\, 2. 3. 2025 ob 16.00\nPonedeljek\, 3. 3. 2025 ob 19.00\n\n\nObvezna potrditev prisotnosti na rezervacije@agrft.uni-lj.si\n  \nRežija \nJulija Urban \n  \nDramaturgija \nNastja Uršula Virk \n  \nIgrajo \nAleksandar Jovanovski \nČarna Lampret \nJakom Podjavoršek \nLara Rajnis \nMarko Rafolt \nNejc Kravos \nNeža Dvorščak \nPeter Podgovršek \nJure Šimonka \nUrban Brenčič \n  \nPrevod \nAndrej Peric \nIztok Ilc \n  \nKostumografija \nNina Gorišek \n  \nScenografija \nGaja Rejc \nLucija Zucchiati \nTinkara Bizjan \n  \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \n  \nProducentka \ndoc. Mija Špiler \n  \nMentorice in mentorji \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Branko Jordan \nprof. Jernej Lorenci \nza dramaturgijo \nprof. dr. Tomaž Toporišič \nza scenografijo \nprof. mag. Jasna Vastl \nasist. Sara Slivnik \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nasist. Nina Čehovin \nza jezik in govor \nasist. Martin Vrtačnik \n  \nProdukcija: AGRFT UL \n   \nTV: Kdo je Eddy Bellegueule? \n\nA. Pravi dedec                                                     C. Razredni nasilnež \n\n\nB. Tisti buzi                                                          D. Eddy Bellegueule ne obstaja \n\n\n  \nRudy: Je bil Eddy do tebe dober starejši brat? \n\n\nVincent: Zakaj si tako nasilen? \n\n\nVanessa: Zakaj se ne spoštuješ? \n\n\nCandice: Si ponosna na Eddyja? \n\n\nOči: Ali si kdaj razmišljal\, da bi razstrelili tovarno\, ki ti je uničila hrbet? \n\n\nMami: Kolikokrat fantaziraš o tem\, da ne bi nikoli rodila svojih otrok? \n\n\nEddy: Ali imaš kdaj občutek\, da si svojo družino pustil na cedilu? \n\n\n  \n\n\n* Po delih Boji in preobrazbe neke ženske. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf\, 2023; Kdo je ubil mojega očeta. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf; Spremeniti se: metoda. Prev. Andrej Peric. Ljubljana: *cf\, 2021 in zlasti Opraviti z Eddyjem. Prev. Andrej Pleterski (Peric). Ljubljana: Beletrina\, 2020.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/opraviti-z-eddyjem-3/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Eddy-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250303T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250225T081329Z
LAST-MODIFIED:20250225T081329Z
UID:7448-1741024800-1741032000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: My way 50
DESCRIPTION:V Kinofilmu bomo v ponedeljek\, 3. 3. 2025\, ob 18.00 v Kinodvorani UL AGRFT predvajali film MY WAY 50 – MED ISKANIM IN NAJDENIM SVETOM (2018\, 89 min). Dokumentarec je avtobiografsko pričevanje o času\, ki ga je Maja Weiss zabeležila v svojih filmih v pol stoletja svojega življenja. \n»Idejo za filmski selfie mi je dal urednik na televiziji\, potem ko je zavrnil moje druge projekte. Po štiridesetih filmih takšnih in drugačnih dolžin in žanrov – en film o meni. Umetnikov mladostniški menopavzni portret. Umetničin.« – Maja Weiss \nTokratna projekcija je napoved retrospektive Maja Weiss 60!\, ki bo v Slovenski kinoteki potekala od marca do maja. Slovenska kinoteka jo pripravlja v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma (Cankarjev dom)\, Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS\, RTV Slovenija\, UL AGRFT ter produkcijsko hišo Bela film in Zavodom Maja Weiss. \nPo projekciji se bo z Majo Weiss pogovarjal prof. Miran Zupanič. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do ponedeljka\, 3. marca\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-my-way-50/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/MajaWeiss.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250302T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250302T180000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250220T150202Z
LAST-MODIFIED:20250220T150202Z
UID:7443-1740931200-1740938400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Opraviti z Eddyjem
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih Édouarda Louisa* \nOpraviti z Eddyjem \n  \nPonovitve:\n\nSobota\, 1. 3. 2025 ob 19.00\nNedelja\, 2. 3. 2025 ob 16.00\nPonedeljek\, 3. 3. 2025 ob 19.00\n\n\nObvezna potrditev prisotnosti na rezervacije@agrft.uni-lj.si\n  \nRežija \nJulija Urban \n  \nDramaturgija \nNastja Uršula Virk \n  \nIgrajo \nAleksandar Jovanovski \nČarna Lampret \nJakom Podjavoršek \nLara Rajnis \nMarko Rafolt \nNejc Kravos \nNeža Dvorščak \nPeter Podgovršek \nJure Šimonka \nUrban Brenčič \n  \nPrevod \nAndrej Peric \nIztok Ilc \n  \nKostumografija \nNina Gorišek \n  \nScenografija \nGaja Rejc \nLucija Zucchiati \nTinkara Bizjan \n  \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \n  \nProducentka \ndoc. Mija Špiler \n  \nMentorice in mentorji \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Branko Jordan \nprof. Jernej Lorenci \nza dramaturgijo \nprof. dr. Tomaž Toporišič \nza scenografijo \nprof. mag. Jasna Vastl \nasist. Sara Slivnik \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nasist. Nina Čehovin \nza jezik in govor \nasist. Martin Vrtačnik \n  \nProdukcija: AGRFT UL \n   \nTV: Kdo je Eddy Bellegueule? \n\nA. Pravi dedec                                                     C. Razredni nasilnež \n\n\nB. Tisti buzi                                                          D. Eddy Bellegueule ne obstaja \n\n\n  \nRudy: Je bil Eddy do tebe dober starejši brat? \n\n\nVincent: Zakaj si tako nasilen? \n\n\nVanessa: Zakaj se ne spoštuješ? \n\n\nCandice: Si ponosna na Eddyja? \n\n\nOči: Ali si kdaj razmišljal\, da bi razstrelili tovarno\, ki ti je uničila hrbet? \n\n\nMami: Kolikokrat fantaziraš o tem\, da ne bi nikoli rodila svojih otrok? \n\n\nEddy: Ali imaš kdaj občutek\, da si svojo družino pustil na cedilu? \n\n\n  \n\n\n* Po delih Boji in preobrazbe neke ženske. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf\, 2023; Kdo je ubil mojega očeta. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf; Spremeniti se: metoda. Prev. Andrej Peric. Ljubljana: *cf\, 2021 in zlasti Opraviti z Eddyjem. Prev. Andrej Pleterski (Peric). Ljubljana: Beletrina\, 2020.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/opraviti-z-eddyjem-2/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Eddy-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250301T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250301T210000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250214T070525Z
LAST-MODIFIED:20250225T080926Z
UID:7399-1740855600-1740862800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Opraviti z Eddyjem
DESCRIPTION:Avtorski projekt po motivih Édouarda Louisa* \nOpraviti z Eddyjem \n  \nPonovitve:\n\nSobota\, 1. 3. 2025 ob 19.00\nNedelja\, 2. 3. 2025 ob 16.00\nPonedeljek\, 3. 3. 2025 ob 19.00\n\n\nObvezna potrditev prisotnosti na rezervacije@agrft.uni-lj.si\n  \nRežija \nJulija Urban \n  \nDramaturgija \nNastja Uršula Virk \n  \nIgrajo \nAleksandar Jovanovski \nČarna Lampret \nJakom Podjavoršek \nLara Rajnis \nMarko Rafolt \nNejc Kravos \nNeža Dvorščak \nPeter Podgovršek \nJure Šimonka \nUrban Brenčič \n  \nPrevod \nAndrej Peric \nIztok Ilc \n  \nKostumografija \nNina Gorišek \n  \nScenografija \nGaja Rejc \nLucija Zucchiati \nTinkara Bizjan \n  \nOblikovanje svetlobe \nDomen Lušin \n  \nProducentka \ndoc. Mija Špiler \n  \nMentorice in mentorji \nza dramsko igro in gledališko režijo \ndoc. Branko Jordan \nprof. Jernej Lorenci \nza dramaturgijo \nprof. dr. Tomaž Toporišič \nza scenografijo \nprof. mag. Jasna Vastl \nasist. Sara Slivnik \nza kostumografijo \ndoc. mag. Tina Kolenik \nasist. Nina Čehovin \nza jezik in govor \nasist. Martin Vrtačnik \n  \nProdukcija: AGRFT UL \n   \nTV: Kdo je Eddy Bellegueule? \n\nA. Pravi dedec                                                     C. Razredni nasilnež \n\n\nB. Tisti buzi                                                          D. Eddy Bellegueule ne obstaja \n\n\n  \nRudy: Je bil Eddy do tebe dober starejši brat? \n\n\nVincent: Zakaj si tako nasilen? \n\n\nVanessa: Zakaj se ne spoštuješ? \n\n\nCandice: Si ponosna na Eddyja? \n\n\nOči: Ali si kdaj razmišljal\, da bi razstrelili tovarno\, ki ti je uničila hrbet? \n\n\nMami: Kolikokrat fantaziraš o tem\, da ne bi nikoli rodila svojih otrok? \n\n\nEddy: Ali imaš kdaj občutek\, da si svojo družino pustil na cedilu? \n\n\n  \n\n\n* Po delih Boji in preobrazbe neke ženske. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf\, 2023; Kdo je ubil mojega očeta. Prev. Iztok Ilc. Ljubljana: *cf; Spremeniti se: metoda. Prev. Andrej Peric. Ljubljana: *cf\, 2021 in zlasti Opraviti z Eddyjem. Prev. Andrej Pleterski (Peric). Ljubljana: Beletrina\, 2020.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/opraviti-z-eddyjem/
LOCATION:Študijski Oder 4\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Eddy-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T210000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250217T113851Z
LAST-MODIFIED:20250217T113851Z
UID:7415-1740682800-1740690000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:this is my truth\, tell me yours
DESCRIPTION:V četrtek\, 27. februarja 2025\, ob 19.00 bo v Veliki gledališki dvorani UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani gostovala predstava Jasne Žmak this is my truth\, tell me yours. \nVstop je prost\, obvezna je rezervacija vstopnic na rezervacije@agrft.uni-lj.si. \nGostovanje poteka v sodelovanju med Odprto katedro UL AGRFT in Vio Negativo. \nO predstavi \nŽenski orgazem\, moško samozadovoljevanje\, umetniška odgovornost in zvonjenje v ušesih \nŽivijo\, sem Jasna in vas vabim na svojo predstavo. To je moja prva avtorska predstava in nad njo sem kar navdušena. Naslov predstave je this is my truth\, tell me yours\, kar je citat citata\, toda predstava z izvirnimi citati nima veliko skupnega – gre predvsem za neke moje resnice. Sicer delam kot pisateljica in dramaturginja že skoraj 15 let\, a sem pred kratkim začela razmišljati\, da bi se rada začela ukvarjati s čim drugim. Ker se mi zdi umetnost zelo zjebana in ker me je umetnost zelo zjebala. Potem pa sem ustvarila to predstavo – prav o tem\, kako me je umetnost zjebala – in pri tem ugotovila\, da imam z umetnostjo bolj love-hate odnos. In ta umetnost je zame še vedno pogosto dovolj okej. (Čeprav me še vedno pogosto moti.) Med temami\, ki jih predstava še odpira\, so ženski orgazem\, moško samozadovoljevanje\, umetniška odgovornost in zvonjenje v ušesih. Omenim tudi Konstrakto\, Jana Fabra\, Oliverja Frljića\, Xanax\, SPID in Jezusa. Vesela bom\, če prideš na predstavo. (Spodaj je nekoliko bolj uraden opis\, za katerega me je prosil producent.) Se vidimo\, Jasna. \nthis is my truth\, tell me yours je avtorski projekt dramaturginje in pisateljice Jasne Žmak\, v katerem raziskuje svoj odnos do umetniškega polja ter preizprašuje lastne in tuje avtorske pozicije\, skupaj z odgovornostjo in tesnobo\, ki jih te implicirajo. Izhodišče predstave je osebna izkušnja iz leta 2011\, ko je kot gledalka predstave MandićStroj režiserja Bojana Jablanovca in igralca Marka Mandića zaradi strela z gledališko pištolo dobila tinitus in hiperakuzijo. V svojem ŽmakStroju raziskuje\, kako umetnost oblikuje realnost\, v kateri živimo. Čeprav na videz nepovezani\, temi tinitusa in patriarhata postaneta osrednje okostje predstave\, ki se giblje na meji med standup komedijo in predavanjem. Žmak\, ki tokrat prvič stopi na oder kot performerka\, se ukvarja z vprašanji resnice in reprezentacije\, participacije in odgovornosti ter nas popelje skozi lastne dramaturške in spolne izkušnje\, medtem ko sebi in občinstvu postavlja vprašanja o pomenu in smislu umetniške produkcije v dobi divjega kapitalizma. \nSolo performans • 70 min \nAvtorica zamisli\, dramaturgija in performerka — Jasna Žmak\nOblikovalec luči — Anton Modrušan\nSvetovalka za gib — Ana Kreitmeyer\nProducentka VN — Špela Trošt\nProducentka KunstTeatra — Romana Brajša\nProducentka Mesta žensk — Barbara Zonta\nProducenti — Centar za dramsku umjetnost\, Zagreb • Via Negativa\, Ljubljana • Društvo Mesto žensk\, Ljubljana\nPartnerji — KunstTeatar\, Zagreb • Vox Feminae festival\, Zagreb • Zavod EN-KNAP\, Ljubljana \nHvala — Sanja Merćep\, Zrinka Užbinec\, mentorji in udeleženci PARL 2022\, Ana Grbac\, Nikola Podkrajac\, Petar Sarjanović\, Borut Šeparović\, Vedrana Klepica\, Barbara Matejčić\, Katarina Pejović\, Dunja Ribarić\, Mirta Jambrović\, Peščenica Centar kulture – Knap\, Centar mladih Ribnjak\, Ustvarjalni center Krušče\, Marko Mandić \nPerformans je bil razvit v okviru platforme za raziskave sodobnih izvedbenih umetnosti PARL 2022. \nProjekt je nastal s finančno podporo Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške\, Urada za kulturo\, mednarodne odnose in civilno družbo mesta Zagreb\, Fundacije Kultura nova\, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nNagrada\nVelika nagrada festivala Bitef 2024\, Beograd
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/this-is-my-truth-tell-me-yours/
LOCATION:Velika gledališka dvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana
CATEGORIES:Gledališka predstava
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/JASNA_ZMAK_predstava.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250226T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250226T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250219T083739Z
LAST-MODIFIED:20250219T083739Z
UID:7423-1740592800-1740600000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Mečiar
DESCRIPTION:V sredo\, 26. februarja 2025\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v Kinofilmu predvajali dokumentarni film MEČIAR (2017\, 89 min\, Slovaška) režiserke Tereze Nvotove.  \nKaj imajo skupnega tranzicija\, demokracija in vprašljive politične poteze? Film o politiku Vladimírju Mečiarju je nastal v koprodukciji HBO Europe. Govori o vplivu\, ki ga je imel ta politik v 90. letih na slovaško družbo\, pa tudi na življenje pripovedovalke Tereze osebno. Osvetljuje vzpon Vladimírja Mečiarja – od neznanega pravnika do notranjega ministra in enega najvplivnejših (ter kontroverznih) politikov Slovaške. Film je s projekcijami na slovaških šolah vzpodbudil razpravo o zgodovinskem kontekstu\, ekonomski preobrazbi in demokraciji v družbi\, ki zahteva odgovorne in moralne politike in državljane.\n \nFilm so prevedli in podnaslovili študenti Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. \nPo projekciji se bo z gostoma izr. prof. dr. Jozefom Pallayem in izr. prof. Matjažem Ivanišinom o filmu in kontekstu 90. let pogovarjala doc. dr. Špela Sevšek Šramel. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 26. 2. 2025\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-meciar/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Meciar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250226T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T150000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250220T093407Z
LAST-MODIFIED:20250220T094321Z
UID:7434-1740564000-1740668400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Simpozij Neodvisno gledališče devetdesetih na Slovenskem: neraziskana poglavja\, novi pogledi\, stališče mlade generacije gledaliških ustvarjalcev
DESCRIPTION:Oddelek za dramaturgijo in scenske umetnosti UL AGRFT 26. in 27. februarja 2025 v prostorih UL AGRFT na Trubarjevi cesti 3 (predavalnica T609) organizira simpozij Neodvisno gledališče devetdesetih na Slovenskem: neraziskana poglavja\, novi pogledi\, stališče mlade generacije gledaliških ustvarjalcev. \n\n\n\nSodelujejo: študentje in študentke magistrskih študijskih programov Dramaturgija in scenske umetnosti ter Umetnost giba in študentka ter študent doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje – Študiji scenskih umetnosti. \n\n\n\nProgramski odbor: Manca Tea Devetak\, Lana Krmelj\, Ula Talija Pollak \n\n\n\nMentorica: prof. dr. Barbara Orel \n\n\n\nSimpozij predstavlja izsledke raziskav\, ki so nastale v okviru predmetov Sodobne scenske umetnosti I in II. \n\n\n\n\n\nDevetdeseta leta 20. stoletja so v slovenskem prostoru prinesla tektonski premik v razumevanju gledališča. V prehajanju meja med različnimi področji umetnosti\, (novimi) mediji in tehnologijami\, v dialogu s teorijo in znanostjo\, prestopanju na področja drugih (neumetniških) dejavnosti se je polje uprizarjanja korenito preobrazilo in preoblikovalo v širše pojmovano področje scenskih umetnosti. Novi pristopi k režiji\, igri\, dramaturgiji\, snovanju (ne več dramskih) uprizoritvenih besedil in nagovoru gledalcev so temeljno spremenili razumevanje samega uprizoritvenega dogodka. Neodvisno gledališče oziroma zunajinstitucionalna gledališka produkcija\, kot se je takrat imenovala\, se je silovito razmahnila in narasla na približno četrtino celotne produkcije na slovenskih odrih. Tri desetletja pozneje\, ko se polje neodvisnega gledališča drastično krči\, je nastopil čas\, da se ozremo v to obdobje razcveta heterogenih\, hibridnih\, transdisciplinarnih uprizoritvenih praks in ugotovimo\, na kakšne načine se vpisujejo v našo sodobnost. \n\n\n\nV devetdesetih jih je sistematično reflektirala revija Maska. Redno so bile kritiško vrednotene v dnevnem časopisju in preučene v številnih preglednih študijah\, strokovnih in znanstevnih monografijah. Kljub izdatni meri raziskovalne pozornosti\, ki je je bilo deležno neodvisno gledališče v devetdesetih\, pa mnogi pojavi v teatrologiji niso bili celovito obravnavani in raziskani v preglednih študijah (med njimi radikalni performans\, feministični performans\, body art\, gledališče animiranih form\, festivalski “boom”)\, prav tako pri občinstvu najbolj priljubljene oblike gledališča (kot je improvizacijsko gledališče\, komercialno gledališče). Priložnost za njihovo preučevanje smo vzpostavili v okviru študentskega projekta pri predmetu Sodobne scenske umetnosti I\, II. Namen tega simpozija je preučiti neraziskana poglavja v polju neodvisnega gledališča\, podati sveže poglede na dogajanja\, fenomene in ikone devetdesetih\, preveriti uveljavljene razlage\, ob tem pa predstaviti stališče mlade generacije gledaliških ustvarjalcev do svojih predhodnikov in naše sodobnosti. \n\n\n\nPreučevanje neodvisnega gledališča devetdesetih pomeni nadaljevanje raziskav eksperimentalnih uprizoritvenih praks\, s katerimi smo se s študenti Dramaturgije in scenskih umetnosti ukvarjali v preteklih letih. Prav tako kot v primeru Gledališke alternative sedemdesetih in osemdesetih je bil tudi pri odstiranju vpogleda v devetdeseta poleg preiskovanja dokumentacije v različnih arhivih ključni vir za pridobivanje podatkov metoda\, ki je sicer neupravičeno zapostavljena v gledališkem zgodovinopisju: intervju s protagonisti dogajanj. Vzpostavljamo platformo za srečanje dveh generacij in izmenjavo mnenj in izkušenj med njimi. \n\n\n\nPROGRAM\n\n\n\nSreda\, 26. februar 2025\n\n\n\n10.00 Pozdravni nagovor Prof. mag. Žanina Mirčevska\, dekanja UL AGRFT \n\n\n\n10.15 Prvo zasedanje Moderatorka: Sara Živkovič Kranjc \n\n\n\n\nLana Krmelj: Od žanrske raznolikosti h kuratorskemu mojstrstvu: festival Mladi levi med letoma 1998 in 2012 \n\n\n\nManca Tea Devetak: Spremenjene paradigme telesa v performansu v Galeriji Kapelica od devetdesetih do danes\n\n\n\nUla Talija Pollak: Feministični performans v devetdesetih na Slovenskem\n\n\n\n\n11.15 Diskusija \n\n\n\n11.45 Odmor \n\n\n\n12.15  Drugo zasedanje Moderatorka: Lana Krmelj \n\n\n\n\nTilen Oblak: Lepota ekstrema: festival radikalnih performansov\n\n\n\nFilip Štepec: Spodleteli poskusi telesa\n\n\n\nTajda Lipicer: Posthumanistična perspektiva v gledališču animiranih form\n\n\n\nSara Živković Kranjc: Dramaturško telo\n\n\n\n\n13.30 Diskusija \n\n\n\nČetrtek\, 27. februar 2025\n\n\n\n10.00 Tretje zasedanje Moderatorka: Manca Tea Devetak \n\n\n\n\nNika Šoštarič: Gledališča govorijo ljudi: zgodba profesionalizacije Mestnega Gledališča Ptuj\n\n\n\nGašper Stražišar: Café teater\n\n\n\nNastja Uršula Virk: Impro liga in začetki improvizacijskega gledališča v Sloveniji\n\n\n\n\n11.00 Diskusija \n\n\n\n11.30 Odmor \n\n\n\n12.00 Četrto zasedanje Moderatorka: Ula Talija Pollak \n\n\n\n\nAjda Pirtovšek: Katarina Stegnar: kolektivno in politično delo v gledališču\n\n\n\nLuna Pentek: Fenomen Mandić\n\n\n\nJaka Smerkolj Simoneti: Meta Hočevar: režija kot parafraza\n\n\n\n\n13.00 Diskusija \n\n\n\nPOVZETKI\n\n\n\nLana Krmelj\n\n\n\nOd žanrske raznolikosti h kuratorskemu mojstrstvu: festival Mladi levi med letoma 1998 in 2012 \n\n\n\nFestival Mladi levi se prvič odvije leta 1998 z napovedjo in vizijo\, da bo internacionaliziral slovenski prostor\, uvajal nove žanre ter spodbujal samosvoje gledališke poetike in angažiranost\, pri tem pa vzdrževal značaj osebnega ter gostoljubnega. Programska rdeča nit festivala ni nikoli jasno razvidna\, saj festival dosledno nastaja brez vnaprejšnje tematske določitve. V prispevku analiziram in tematsko primerjam posamezne izdaje festivala\, pri čemer ugotavljam\, da prav tematsko odprta programska politika omogoča\, da končna sopostavitev izbranih projektov odseva najrelevantnejše družbene problematike. Izstopajoča značilnost festivala je prav tako žanrska raznolikost programa. V prispevku se zato osredotočim tudi na pogostost mešanja žanrov znotraj programa in na poimenovanja\, ki so pri tem uporabljena\, s tem pa izpostavljam pomembnost kuratorskih odločitev\, ki se ne zamejujejo s temo\, temveč budno spremljajo aktualno dogajanje. Tako Mladi levi v polju sodobnih scenskih umetnosti pri nas učinkujejo pred-aktualno in predstavljajo vzor odprtega\, kontinuiranega\, nekompromisnega\, povezovalnega ter skupnostnega festivala\, ki vztrajno vzpostavlja žanrske\, medkulturne in mednarodne mreže. \n\n\n\nLana Krmelj je magistrska študentka Dramaturgije in scenskih umetnosti. Diplomirala je iz Primerjalne književnosti in literarne teorije ter Slovenistike s temo avtobiografskosti in avtofikcije v dramatiki ter gledališču\, svoje znanje pa je med študijem dopolnjevala tudi na Karlovi univerzi v Pragi ter Freie Universität v Berlinu. Trenutno jo zanimata predvsem feministično in dokumentarno gledališče. \n\n\n\nManca Tea Devetak\n\n\n\nSpremenjene paradigme telesa v performansu v Galeriji Kapelica od devetdesetih do danes \n\n\n\nV prispevku predstavim tematsko sintezo programa Galerije Kapelica\, ki letos šteje trideset  let od ustanovitve. Osredotočim se na performans\, ki je v Kapelici v devetdesetih našel svoj domicil\, in na body art kot novum\, ki ga je v slovenski prostor vpeljala prav Kapelica. Ob retrospektivni analizi programa v galeriji se\, četudi dogodkov sami večinoma niso namensko razvrščali v programske sklope\, izkristalizira več tematskih rdečih niti\, na podlagi katerih je mogoče oblikovati sosledje spremenjenega dojemanja performerja in performerjevega telesa: od body arta\, ki je preizkušal meje vzdržljivosti telesa\, preizpraševanja spolnosti in spola ter vloge umetnika v družbi\, tematizacije eksplicitnih telesnih tabujev do performansa\, ki obravnava hendikepiranost kot posledico malomarnosti zdravstvenega sistema\, in medicinskega performansa\, ki z rabo tehnologij in zdravstvene protetike že nakazuje na obsoletnost telesa\, to pa dodatno potencira vdor tehnologije v telo. Po prelomu v novo tisočletje se v Kapelici pojavi nova paradigma dojemanja telesa kot biotopa različnih nečloveških živih organizmov\, ki daje naboj za nove transdisciplinarne performativne raziskave. \n\n\n\nManca Tea Devetak je študentka prvega letnika magistrskega študija Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. Obiskovala je dodiplomski študij Slovenistike ter Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani\, ki ga je zaključila z diplomsko nalogo z naslovom Empatija v treh dramah Katarine Morano in Žige Divjaka\,  študij pa je nadgrajevala tudi na študijski izmenjavi na Karlovi univerzi v Pragi. \n\n\n\nLučka Neža Peterlin\n\n\n\nIronija\, erotika in upor: umetniški izraz tandema Eclipse \n\n\n\nTandem Eclipse\, ki ga sestavljata Samira Kentrić in Tina Kolenik\, deluje na presečišču performansa\, vizualne umetnosti in družbene kritike. Njuna dela izzivajo tabuje ter preizprašujejo spolnost\, religijo in družbene norme. S telesi raziskujeta teme\, kot so ženski orgazem\, objektivizacija telesa in kritika patriarhata\, ter spodbujata razmislek o neenakostih in marginaliziranih perspektivah. V performansih\, kot so Misteriji orgazma (2006)\, Zajtrk na travi (1999) in 11 (In Emotion We Break) (2007)\, uporabljata subverzivne metode\, ki združujejo pornografsko estetiko\, kič in ironijo. V Venerinem testu (1999) problematizirata nevidnost slovenskih umetnic v falocentrični umetnosti. Njuna estetika izziva občinstvo\, spodbuja nelagodje in odpira prostor za razpravo o predsodkih. Prispevek raziskuje\, kako Tandem Eclipse s provokativno umetnostjo ustvarja prostor za refleksijo o svobodi izražanja\, identiteti in telesu. Analizira njegov razvoj\, kombinacijo ironije z nelagodjem in vpliv na razpravo o ranljivosti\, intimi ter družbenih spremembah. \n\n\n\nLučka Neža Peterlin je magistrska študentka Dramaturgije in scenskih umetnosti ter  ustvarjalka na področju scenskih umetnosti. Njeno delo obsega produkcijo\, režijske in dramaturške asistence ter pisanje člankov in dramskih besedil. Sodeluje z različnimi gledališči (Mestno gledališče ljubljansko\, SNG Drama Ljubljana\, Anton Podbevšek teater\, Gledališče Glej in Prešernovo gledališče Kranj) ter se posveča raziskovanju dokumentarnih umetniških izrazov. \n\n\n\nUla Talija Pollak\n\n\n\nFeministični performans v devetdesetih na Slovenskem \n\n\n\nPrispevek obravnava pojem in pojave feminističnega performansa med letoma 1986 in 2004 na Slovenskem\, pri čemer se osredotoča na obravnavo treh ustvarjalk: Maje Licul\, Janje Žvegelj in Aprilije Lužar. Ustvarjalke obravnava v političnem in družbenem kontekstu devetdesetih let – predvsem skozi dve tezi\, ki ju je mogoče zaslediti v literaturi\, ki obravnava devetdeseta leta v Sloveniji. Prva\, da so devetdeseta leta veljala kot nepolitična leta\, in druga\, da je bil feminizem v devetdesetih letih še vedno splošno razumljen zelo pejorativno. Prispevek umešča obravnavane ustvarjalke v zgodovinski kontekst uprizoritvenih umetnosti\, pri čemer išče njihova izhodišča v vzpostavitvah prvih izključno ženskih alternativnih gledaliških skupin\, kot sta Podjetje za proizvodnjo fikcije – PPF (1983–1986) in Linije sile (1983–1990). Izbrane ustvarjalke in njihovo delo obravnava v kontekstu drugih sočasnih uprizoritvenih dogodkov in festivalov\, kot je festival Mesto žensk\, ki je bil ustanovljen in je začel delovati v devetdesetih letih. Na podlagi vsega navedenega prispevek poskuša definirati specifike in značilnosti omenjenih ustvarjalk ter s tem tudi našega\, slovenskega prostora v devetdesetih letih v kontekstu pojma feministični performans z metodološkim pristopom intervjuja in relevantne literature s področja uprizoritvenih umetnosti in gledališča. \n\n\n\nUla Talija Pollak je študentka magistrskega programa Dramaturgija in scenske umetnosti. Piše za različne gledališke publikacije (SMG\, MGL\, TSD\, Dialogi\, Akademijski list\, Adept) in spletne portale (Neodvisni\, Akademijski blog). Udeležuje se strokovnih in znanstvenih konferenc doma in v tujini (nastopila je tudi na letni konferenci European Association for the Study of Theatre and Performance). Kot sourednica in asistentka je na področju uredništva sodelovala z založbo Maska. Kot uprizoritvena dramaturginja ter asistentka dramaturgije in režije je sodelovala pri več predstavah in bralnih uprizoritvah tako na AGRFT (za uprizoritveno dramatrugijo pri produkciji Razdejani je prejela nagrado zlatolaska) kot tudi izven. Uprizoritev Kje mi živimo (SMG\, Melara\, 2024)\, pri kateri se je podpisala kot dramaturginja in soavtorica koncepta\, je bila uvrščena v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame in tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje. \n\n\n\nTilen Oblak\n\n\n\nLepota ekstrema: festival radikalnih performansov \n\n\n\nV svojem prispevku obravnavam dve ediciji festivala Lepota ekstrema\, ki sta se odvili v produkciji Cankarjevega doma. Prva edicija festivala se je zgodila leta 1997\, druga edicija pa je sledila dve leti kasneje\, torej leta 1999. V okviru obeh edicij festivala so s svojimi radikalnimi performansi gostovali umetniki z vsega sveta: Jerome Bell\, Ron Athey\, Annie Sprinkle\, Davide Grassi\, Goran Bertok in drugi. Kot sugerira že samo ime Lepota ekstrema\, se umetniki\, ki v Cankarjevem domu gostujejo s svojimi inštalacijami in performansi\, dotikajo ekstremnih\, družbeno angažiranih\, tudi nezaželenih družbenopolitičnih tematik\, zaradi česar so njihova umetniška dela silovito radikalna in medijsko odmevna. V prispevku predstavim nastopajoče performerje in njihove performanse. Kulturnopolitični kontekst  raziskujem tudi s pomočjo intervjuja z Uršulo Cetinski\, ki je bila kot takratna vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa v Cankarjevem domu organizatorka in pobudnica tega festivala. V pogovoru se dotakneva tudi novinarskih člankov\, ki so se ob ogledu performansov spraševali\, ali tako ekstremen in radikalen body art sodi v osrednji hram kulture\, kot je Cankarjev dom. \n\n\n\nTilen Oblak se je po končani gimnaziji vpisal na študij dramaturgije na Akademijo za gledališče\, radio\, film in televizijo. Kot dramaturg je sodeloval pri treh študentskih produkcijah\, kot asistent dramaturgije v Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču Kranj. Leta 2023 je diplomiral s svojim dramskim besedilom Čisto pravi deček\, za katerega je istega leta prejel akademijsko Prešernovo nagrado\, leto kasneje pa nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 54. Tednu slovenske drame. \n\n\n\nFilip Štepec\n\n\n\nSpodleteli poskusi telesa \n\n\n\nOdnos med plesom in gledališčem me vznemirja že vse od mojega vpisa na Akademijo. Tako ples kot gledališče operirata s telesom\, a to telo nikakor ni enako. Njegova uporaba na teh dveh področjih umetnosti je drugačna\, posledično pa ples in gledališče do telesa gojita različna pričakovanja oziroma v njem vidita druge (včasih nasprotujoče si) potenciale. Prispevek sestavlja kolaž teorij sodobnega plesa (izhajajoč iz knjige Teorije sodobnega plesa\, Maska\, 2001)\, replik pomembnih akterjev\, ki delujejo na omenjenih področjih (Leja Jurišić\, Sebastijan Horvat\, Barbara Novakovič Kolenc\, Tanja Zgonc\, Marko Mandić\, Nika Arhar)\, in mojih lastnih izkušenj. Spodleteli poskusi telesa je metafora\, je iskanje mostov in prepadov med plesom in gledališčem\, je moj razmislek o lastni nezmožnosti prehajanja med omenjenima umetniškima zvrstema. \n\n\n\nFilip Štepec se je pred vpisom na AGRFT pod okriljem Kulturnega društva Qulenium ukvarjal s plesom. Leta 2018 je na mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 prejel nagrado za najboljšo miniaturo v celoti\, na festivalu Transgeneracije pa produkcijsko nagrado Cankarjevega doma za avtorsko predstavo Molitev žametnih src. Leta 2019 je bil sprejet na študij Dramske igre na AGRFT (mentorstvo: prof. mag. Sebastijan Horvat in prof. Nataša Barbara Gračner). Kot svetovalec za gib je  sodeloval pri predstavi Under Construction (Glej\, režija Lovrić Krapež\, 2021)\, ki je na 52. Tednu slovenske drame prejela nagrado za kreacijo\, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike. V letu 2023/2024 je bil kot dramski igralec zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem\, kjer je ustvarjal z Januszom Kico\, Jušem Zidarjem\, Anjo Suša in Barbaro Hieng Samobor. \n\n\n\nTajda Lipicer\n\n\n\nPosthumanistična perspektiva v gledališču animiranih form \n\n\n\nPosthumanistično paradigmo v sodobnem gledališču animiranih form napeljuje premik od antropocentrizma k ontološki ter reprezentacijski heterogenosti\, kjer človeški subjekt ni več osrednja referenčna točka pri uprizarjanju živega\, temveč se to konstituira inter-relacijsko. V prispevku raziskujem\, kako lahko v sodobnem gledališču animiranih form najdemo uprizoritvene postopke\, ki so zavoljo reartikuliranega pojmovanja telesnosti in subjektivitete še posebej blizu posthumanistični oziroma več kot človeški praksi\, in kako se v njih kaže realizacija sorodnih raziskovalnih tendenc iz časa devetdesetih let. Pri tem se osredotočim na dva uprizoritvena postopka\, in sicer na uprizarjanje neantropomorfnih entitet na primeru Vlada G. Repnika ter na transhumanistično sopostavitev človeškega in digitalnega na primeru taktilnih (robotika) in netaktilnih (VR) tehnologij. \n\n\n\nTajda Lipicer je študentka magistrskega študija Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. Med dodiplomskim študijem je sourednikovala pri reviji sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev Adept. Deluje kot uprizoritvena dramaturginja\, z RTV Slovenija sodeluje kot scenaristka\, kritike in prispevke o scenskih umetnostih objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah ter gledaliških listih (reviji Amfiteater\, Lutka\, portal Kritika\, časopis Delo). Je članica strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti Mestne občine Ljubljana in članica žirije na festivalu 33. Dnevi komedije. \n\n\n\nSara Živkovič Kranjc\n\n\n\nDramaturško telo \n\n\n\nVprašanje kaj lahko naredi telo\, s katerim po Spinozi in Nietzscheju nadaljuje Deleuze\, (p)ostaja v uprizoritvenih delih in praksah druge polovice 20. stoletja dalje eno ključnih vrelišč tako praktičnih kot teoretičnih premišljevanj in delovanj. Deleuze opredeljuje telo kot »odnos med gospodujočimi in podrejenimi silami«\, pri čemer »vsako razmerje med silami tvori neko telo: kemijsko\, biološko\, socialno\, politično«. V prispevku bomo izhajali iz razumevanja dramaturgije kot relacijske vede/prakse\, ki misli\, razgrinja\, analizira (itn.) odnosnost (razmerje\, protislovje) mnogoterih sil\, ki prečijo uprizoritveno ali performativno akcijo/delo\, pri čemer se sama predstava ne kaže kot objekt\, saj »predstava ni stvar\, ampak obstaja le kot dinamičen niz odnosov« (Bleeker). Sledeč Deleuzu\, bomo to odnosnost »kvantitete sil\, ki so v medsebojnem razmerju napetosti«\, skušali razumeti kot dramaturško telo – kot neke vrste ‘dramaturško mnoštvo materiala’\, ki ga skozi procesualno dramaturško prakso pravzaprav šele zares lahko (vendar nikdar v celoti) opazujemo\, artikuliramo\, osmišljamo\, oblikujemo\, usmerjamo (itn.) v dramaturgijo predstave. \n\n\n\nSara Živkovič Kranjc je doktorska študentka Študijev scenskih umetnosti na UL AGRFT. Raziskovalno delo je predstavila na konferencah mednarodnega združenja European Association for the Study of Theatre and Performance – EASTAP (Dimensions of Dramaturgy\, 2023; Ecosystems of Theatre and Performance\, 2024)\, Colloquium on Artistic Research in the Performing Arts – CARPA (Dramaturgies of Artistic Research\, 2023)\, Centro de Estudos Humanísticos – CEHUM (Practices of Resistance\, 2024) in objavila v Nivel – Artistic Research in the Performing Arts (University of the Arts Helsinki\, 2024) in v Documenta (S:PAM\, Univerza v Gentu\, 2023). \n\n\n\nNika Šoštarič\n\n\n\nGledališča govorijo ljudi: zgodba profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj \n\n\n\nAvtorica se v članku poglobi v zgodbo Mestnega Gledališča Ptuj (MGP)\, najstarejšega gledališča v najstarejšem slovenskem mestu. Svojo pot je začelo v 18. stoletju\, nato pa se je skozi različne oblike gledališke dejavnosti (nemško gledališče\, dramatično društvo\, avantgardni teater Frana Žižka\, njegova ukinitev leta 1958 in obdobje ljubiteljskega gledališča) leta 1995 (ponovno) profesionaliziralo. Raziskava\, ki je potekala na osnovi arhivskih gradiv in intervjujev z osrednjimi akterji v času ponovne profesionalizacije gledališča v devetdesetih letih 20. stoletja (Branka Bezeljak\, Samo M. Strelec\, Peter Srpčič)\, razišče skorajda pozabljene delčke ptujske zgodbe. Osredotoči se na obdobje\, ko so mladi ustvarjalci ponovno prebudili ptujsko gledališče in vzpostavili svojevrstno mikroklimo ter izkoristili potencial gledališča\, ki se danes ponaša z marsikatero gledališko nagrado\, med mladimi pa že dolga leta vzpodbuja željo po gledališkem udejstvovanju. Letos (2025) slavi svojo trideseto obletnico profesionalizacije in še zmeraj vztraja pri kreiranju prostora za uprizoritveno platformo odprtega tipa ter s tem ponuja pestrost gledaliških projektov. \n\n\n\nNika Šoštarič je diplomirana filozofinja in slovenistka ter študentka magistrskega programa Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. Ukvarja se s pisanjem dramatike (O čem sanjajo metulji?\, Hiša na robu sveta\, Krik pod rdečo masko) in gledaliških kritik za SEEstage\, Radio Študent\, Neodvisne in Koridor – križišča umetnosti ter literarnih recenzij za AirBeletrino. Leta 2024 je za Glasnik Slovenskega etnološkega društva v soavtorstvu napisala članek »O zgodovini recepcije postkolonialne teorije v Sloveniji« in souredila zbornik Filozofski maraton 2021/22: Filozofija in smrt/Filozofija kot metoda\, ki je v letu 2024 izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani. Trenutno kot dramaturginja asistira v SNG Drama Ljubljana. \n\n\n\nGašper Stražišar\n\n\n\nCafé Teater \n\n\n\nPrispevek natančneje preuči nastanek\, razvoj in recepcijo Café Teatra. Za razumevanje njegovega delovanja v Sloveniji moramo najprej preučiti razvoj kabareta\, saj gre za svojevrsten fenomen\, katerega začetke najdemo sredi 19. stoletja v Franciji. Kabaret je bil sprva prostor svobodne umetnosti in družbene kritike\, skozi svoj razvoj pa je pridobil politično noto\, zlasti v Nemčiji\, kjer je postal stičišče umetnikov in družbenih aktivistov. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 se močno spremeni tudi slovenska ustvarjalna krajina\, kulturnopolitične spremembe pa omogočijo množično ustanavljanje izveninstitucionalnih gledališč in skupin. Leta 1994 Vita Mavrič ustanovi Café Teater\, prvo kabaretsko oziroma kavarniško gledališče v svoji avtentični obliki\, ki je v dvajsetih letih delovanja v slovenskem gledališkem prostoru zakoličil žanr komedije\, muzikala in varieteja ter pustil neizbrisen pečat na slovenski kulturni sceni. Prispevek posebno pozornosti posveti recepciji uprizoritev in ovrednoti pomen Café Teatra v kontekstu komercialnega gledališča\, kar je bila  novost na slovenskih odrih. Obravnava ga v razmerju do izveninstitucionalnega gledališča in produkcije repertoarnih gledališč. \n\n\n\nGašper Stražišar je diplomiral iz literarne komparativistike in umetnostne zgodovine. Svoja raziskovanja posveča vprašanju meje med erotičnim in pornografskim v literaturi in umetnosti ter raziskuje tematiko telesnosti v umetnosti. Kot novinar je vrsto let ustvarjal za Prvi program in program Ars na Radiu Slovenija\, trenutno pa kot strokovni novinar deluje v redakcijah Ospredje in Kultura pri časopisni hiši Dnevnik. Piše literarne in gledališke kritike za revijo Sodobnost\, AirBeletrino in Koridor ter vodi različne pogovore z ustvarjalci slovenskega prostora. Je urednik prve slovenske antologije kratkih erotičnih zgodb z naslovom Spreganje glagola prihajati in urednik literarne revije Nebulae. \n\n\n\nNastja Uršula Virk\n\n\n\nImpro liga in začetki improvizacijskega gledališča v Sloveniji \n\n\n\nV svojem raziskovanju se posvečam orisu zgodovine največje slovenske improvizacijske organizacije Improlige\, kakršna je vzniknila v devetdesetih letih 20. stoletja. Poglobim se v organizacijsko strukturo danes delujočega društva IMPRO (ki združuje več organizacijskih enot\, med njimi tudi Impro ligo) ter v gledališke skupine in festivale\, ki so vzniknile iz nje. V  pogovoru z Mojco Dimec\, »prvo impro učiteljico«\, in Mistral Majer\, improvizatorko in dolgoletno koordinatorko društva IMPRO\, se pozanimam o vzrokih za nastanek te – v našem prostoru zelo razširjene – oblike gledališča in vplivih nanjo (gledališče Viole Spolin in gledališče Keitha Johnstona). Ob tem me zanimajo različni pristopi k improvizaciji; od umetniške in zabavljaške do aplikativne improvizacije. Poskušam zajeti mnoštvo struj improvizacijskega gledališča ter raziskati njegove skupnostne potenciale. V tem oziru se posvetim predvsem aplikativni improvizaciji (kot so današnje ŠILA\, MIŠ\, Bodigatreba …) ter umetniški improvizaciji (kot se z njo pri nas ukvarja denimo Kolektiv Narobov). Pri raziskovanju si poleg intervjujev pomagam s predhodnimi raziskavami\, zlasti s pisanjem Sama Oleamija za Radio Študent in knjigo Sonje Vilč Collective Improvisation. \n\n\n\nNastja Uršula Virk je komparativistka\, francistka in magistrska študentka Dramaturgije in scenskih umetnosti. Deluje kot praktična dramaturginja\, kritičarka in avtorica literarnih oddaj na Radiu Študent ter občasna prevajalka iz francoščine. Njen prvi stik z gledališčem je bilo prav srednješolsko sodelovanje v ŠILI – šolski improligi\, kar je bil tudi zanjo – kot za mnoge – prvi stik z nedramskim\, participativnim gledališčem. \n\n\n\nAjda Pirtovšek\n\n\n\nKatarina Stegnar: kolektivno in politično delo v gledališču \n\n\n\nKatarina Stegnar je ena izmed osrednjih igralk in umetnic\, ki prepoznavajo pomembnost kolektivnega ustvarjanja v sodobnem slovenskem gledališču. Njena umetnost presega zgolj interpretacijo besedil – postaja orodje za raziskovanje družbenih in političnih vprašanj\, ki ne odražajo le sveta okoli nje\, ampak ga tudi aktivno komentirajo in preizprašujejo. Stegnar je znana po tem\, da se ne boji eksperimentirati z različnimi oblikami in pristopi ter tako natančno opredeliti svojo vlogo v kolektivnem delu. Za njeno umetniško prakso je značilna hibridnost\, ki povezuje politično\, performativno in kolektivno gledališče. Zaradi svojega angažmaja in udeležbe v ključnih umetniških kolektivih\, kot so Via Negativa\, Nehierarhični kolektiv Novak\, Brodar\, Stegnar in Beton Ltd.\, Katarina Stegnar ne sodeluje le pri pripravi predstav\, temveč aktivno sooblikuje njihove vsebine in performativne oblike. Te skupine si prizadevajo za preseganje ustaljenih normativov v gledališču\, kar omogoča umetnikom\, da raziskujejo nove oblike političnega in kolektivnega izraza. Kako Katarina Stegnar kot ustvarjalka v okviru teh treh kolektivov goji svoj osebni angažma? To je osrednje vprašanje\, ki mi služi kot vodilo pri preučevanju njenega dela v omenjenih različnih ustvarjalnih okoljih. Zanima me tudi\, kako politično in kolektivno gledališče oblikujeta njeno umetniško prakso. \n\n\n\nAjda Pirtovšek je v študijskem letu 2023/24 diplomirala iz Dramske igre na UL AGRFT in za tem vpisala magistrski študij Umetnost giba. Poleg študijskih produkcij in različnih bralnih uprizoritev je tekom študija nastopila tudi v več kratkih filmih. Redno sodeluje s festivalom Mladi levi v Stari mestni elektrarni ter z Beletrininim festivalom Fabula. Njena drama Avtoportret nevidne hiše ali kako je pozvonilo\, ko me ni bilo doma je bila objavljena v gledališki reviji sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev Adept(letnik X\, številka 1) ter bila deležna posebne omembe na 54. Tednu slovenske drame. \n\n\n\nLuna Pentek\n\n\n\nFenomen Mandić \n\n\n\nPrispevek se ukvarja z ustvarjanjem igralca\, performerja\, umetnika Marka Mandića in njegovimi performansi\, ki jih je ustvaril v okviru Vie Negative (Viva Mandić\, MandićStroj\, MandićCirkus). Raziskava poteka na podlagi že obstoječih virov in predstav ter s pomočjo intervjuja z Markom Mandićem. Predstavi ga kot ustvarjalca\, ki prehaja med neodvisno sceno in institucionalnim gledališčem\, in kot umetnika\, ki vseskozi spremlja in evalvira svoje lastno delo. Študija izpostavi naslednje ključne teme: vprašanje o odnosu do sebe kot »materiala«\, iz katerega lahko izhajamo pri ustvarjanju\, vprašanje pristnosti v kontekstu performansa\, odnos  do telesa\, odnos do gledalcev (v kontekstu neodvisne produkcije)\, odnos do vloge\, odnos do besedila. Mandić je svojo pot raziskovanja samega sebe kot igralca/performerja ter svojega dela začel že v svoji diplomski nalogi\, nato pa skupaj z Bojanom Jablanovcem pri Vii Negativi svoje razmisleke povezal v sklop performansov\, ki se načeloma zgodijo na vsakih deset let. Gotovo je ta format in njegovo raziskovanje na nek način edinstveno\, saj v središče postavlja samega sebe in svoje delo ter ju naredi uprizorljiva skozi specifično odrsko poetiko\, ki nam omogoča subjektiven in istočasno objektiven vpogled v njegovo ustvarjanje. \n\n\n\nLuna Pentek se je po treh letih študija Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti prepisala na študij Dramaturgije in scenskih umetnosti\, kjer je leta 2024  diplomirala. Kot dramaturginja je sodelovala pri šestih akademijskih produkcijah v letniku pod mentorstvom profesorja za dramsko igro doc. Branka Jordana in mentorja za gledališko režijo prof. Jerneja Lorencija. Za dramaturgijo pri produkcijah O\, moja sobitja in Figurae Veneris Historiae je prejela nagrado zlatolaska. Kot dramaturginja in avtorica priredbe je sodelovala pri predstavi Desetnica v Lutkovnem gledališču Ljubljana ter pri uprizoritvi Približno enako kot v SNG Maribor. Večinoma deluje v polju uprizoritvene dramaturgije\, piše pa tudi različne prispevke in članke za gledališke liste\, Akademijski list … \n\n\n\nJaka Smerkolj Simoneti\n\n\n\nMeta Hočevar: režija kot parafraza \n\n\n\nMeta Hočevar je v vlogi režiserke prvič nastopila leta 1983. V naslednjih treh desetletjih je režirala malo več kot petindvajset uprizoritev in orala ledino režiserk v institucionalnih repertoarnih gledališčih. V prispevku bomo podrobneje obravnavali režijsko delovanje Mete Hočevar v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Hočevar je v svojem delu ostajala zvesta dramskemu gledališču in se ne vpenja v »hegemonijo heterogenosti« na polju scenskih umetnosti\, kot jo v monografiji Med zapeljevanjem in sumničavostjo definira Tomaž Toporišič. Vendar je z izhodiščem v svoji koncepciji prostora igre ustvarila unikaten režijski jezik in sodoben pristop k uprizarjanju dramskih besedil\, ki je najbolj očiten v njenih uprizoritvah parafraz Brechta v reinterpretaciji Jovanovića in Ibsena. V prispevku bomo naslanjajoč se na Toporišičeve ugotovitve poskušali osvetliti postopke »režije kot parafraze«\, razmišljali o njenem umeščanju na spekter med tekstocentrizmom in scenocentrizmom ter režijsko delovanje Mete Hočevar umestili v širši kontekst takratnega dogajanja v slovenskem gledališču. \n\n\n\nJaka Smerkolj Simoneti je doktorski študent Študijev scenskih umetnosti na UL AGRFT. V svoji doktorski disertaciji raziskuje zgodovino pozicij in perspektiv gledaliških režiserk v Sloveniji. Deluje kot gledališki kritik za portal Kritika\, kot praktični dramaturg\, režiser in dramatik.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/simpozij-neodvisno-gledalisce-devetdesetih-na-slovenskem-neraziskana-poglavja-novi-pogledi-stalisce-mlade-generacije-gledaliskih-ustvarjalcev/
LOCATION:Trubarjeva 3
CATEGORIES:simpozij
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/simpozij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250221T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250221T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250217T102354Z
LAST-MODIFIED:20250304T150602Z
UID:7407-1740139200-1740168000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Performativni dan #3
DESCRIPTION:Kje: Trubarjeva 3 (UL AGRFT)\nKdaj: 21. februar 2025\nTrajanje: 12:00–20:00\nLokacije: od pritličja do 8. nadstropja \nSodelujejo: Nika Korenjak\, Suzana Krevh\, Gabrijel Lazić\, Tilen Oblak\, Lučka Neža Peterlin\, Ajda Pirtovšek\, Jaka Smerkolj Simoneti\, Filip Štepec\, Nastja Virk\, Sara Živkovič Kranjc\, Nina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\, Zala Dobovšek \nMentorica: doc. dr. Zala Dobovšek \nKoncept in realizacija dogodka sta nastala v okviru predmeta Performans na drugostopenjskem magistrskem študijskem programu Dramaturgija in scenske umetnosti na UL AGRFT. \nURNIK: \nOb 15:00\nFilip Štepec\nNaloga: feminizem\nbralni performans (15 min) \nOb 13:00 in 16:00\nNina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\nPROSTORI IZGINJANJA: V ISKANJU FORME (80 let AGRFT)\nperformativni sprehod (30 min) \n* VSI OSTALI PERFORMANSI IN POSTAVITVE SO NA VOLJO VES ČAS * \nS SEBOJ PRINESITE SLUŠALKE. \nPROGRAM: \nNika Korenjak\n“Prevzetne” – Case study: domestic violence\nperformativna instalacija \nSuzana Krevh\nOnly good shit in 2025\nimagine Marina Abramovic doing this \nSuzana Krevh\nMoj dan počitka in sprostitve\nperformans v trajanju (8 ur) \nGabrijel Lazić\nHeat me up\ninstalacija \nGabrijel Lazić\nObjem\nperformans v trajanju (8 ur)\n \nTilen Oblak\nMoja babi vam svetuje!\nzvočna instalacija z besedili \nLučka Neža Peterlin\nJellyfish\nvideo instalacija \nAjda Pirtovšek\nErvin Pirtovšek\nperformativni kino \nAjda Pirtovšek\nFree the chair\ninteraktivna instalacija \nJaka Smerkolj Simoneti\nTriintrideseta: Gledališke režiserke in SNG Drama Ljubljana\nstatistična instalacija \nFilip Štepec\nNaloga: feminizem\nbralni performans (15 min) \nFilip Štepec\n230g živalskega vrta\ninstalacija \nNastja Virk in Zala Dobovšek\nTvoja najljubša\nperformativni disko \nNina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\n80 let AGRFT (teaser): POGREŠANI PROSTORI\nserija mini akcij \nNina Kuclar Stiković\, Bor Ravbar\, Jernej Potočan\, Jure Srdinšek\nPROSTORI IZGINJANJA: V ISKANJU FORME (80 let AGRFT)\nperformativni sprehod (30 min) \nNina Kuclar Stiković\nSoba za strejt cis moške\nzvočna instalacija \nNastja Virk\nPeachySkin\npop-up instalacija \nNastja Virk in Tilen Oblak\nCrying Diary\ninstalacija \nNastja Virk\, Ajda Pirtovšek in Sara Živkovič Kranjc\nRe/kreacija\nrazstava \nSara Živkovič Kranjc\nInstalacija dela\nprenos v živo \nSara Živkovič Kranjc\nPrvo vedno pozabiš\npoetično-metodološki eksperiment \nZala Dobovšek\n4. nadstropje\nfeministično-statistični uvid \nAnonimus\n24-letna študentka\nintervencija v dvigalu \nZala Dobovšek\nImena slovenskih psov\ninstalacija brez globljega pomena
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/performativni-dan-3/
LOCATION:Trubarjeva 3
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/performativnidan3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20250206T144320Z
LAST-MODIFIED:20250206T144320Z
UID:7368-1739383200-1739390400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Varen kraj
DESCRIPTION:V sredo\, 12. 2. 2025\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT gostili oblikovalca zvoka in letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada Julija Zornika. \nNajprej bomo predvajali film Varen kraj (Sigurno mjesto\, 2022\, 101 min\, Hrvaška) režiserja Juraja Lerotića. Film je bil deležen številnih priznanj\, med drugim na festivalih v Locarnu\, Sarajevu\, Cottbusu …  V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada ga je izpostavila tudi strokovna komisija: \n»Zornik se je podpisal pod zvočno podobo enega najbolj opaženih filmov iz regije\, hrvaškega Varen kraj Juraja Lerotića\, katerega pripoved temelji bolj kot na zgodbi na neoprejemljivo tesnobni atmosferi in spreminjajočih se čustvenih stanjih likov …  Zornikovo delo pri filmu je prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta\, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.« \nPo projekciji se bo z Julijem Zornikom o njegovem obširnem opusu pogovarjala Varja Močnik. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 12. februarja\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-varen-kraj/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/02/Sigurno_mjesto_2_LR.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250106T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250106T193000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241216T095043Z
LAST-MODIFIED:20241216T095043Z
UID:7126-1736184600-1736191800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Pozabljeni: Pavla Jesih
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 6. januarja 2025\, ob 17.30 bo v Kinodvorani UL AGRFT predvajan film Pozabljeni: Pavla Jesih (2015). \nPavla Jesih je najprej zaslovela kot vrhunska alpinistka\, toda zaradi usodnega padca leta 1934 je za vrsto let opustila plezanje in se posvetila dejavnosti\, ki je bila ljuba številnim gornikom – filmu. V nekaj letih je postala lastnica največje verige kinematografov v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je pomagala OF\, po osvoboditvi pa se je znašla na sodišču\, obtožena kolaboracije z okupatorjem\, razlaščena in navsezadnje za dolga leta pozabljena. Dokumentarec\, ki ga je po scenariju Andreja E. Skubica za serijo Pozabljeni Slovenci v produkciji RTV Slovenija posnel Igor Šterk\, je prvi filmsko-televizijski prispevek k njeni rehabilitaciji. \nPo projekciji se bodo z režiserjem Igorjem Šterkom pogovarjali Tinkara Fratina Uršič in Urban Mihevc\, študenta magistrskega študijskega programa Filmski in televizijski študiji\, ter skrbnica programa doc. dr. Polona Petek.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-pozabljeni-pavla-jesih/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/Pavla-Jesih.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241218T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241218T190000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241212T142908Z
LAST-MODIFIED:20241212T142908Z
UID:7120-1734541200-1734548400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: animirani filmi
DESCRIPTION:Ob koncu leta vas Kinofilm vabi na dve razigrani in čarobni projekciji animiranih filmov. Še posebej lepo so tokrat vabljeni otroci! \nV sredo\, 18. decembra\, bomo v Kinodvorani UL AGRFT ob 17.00 predvajali izbor slovenskih filmov\, ki so namenjeni otrokom od četrtega leta dalje. Program traja 42 minut\, med posameznimi filmi bodo kratki premori. \n\nKOYAA: SPOLZKO MILO\nKoyaa bi si rad umil roke\, a se umivanje sprevrže v vse kaj drugega.\nR. Kolja Saksida\, 2019\, 2′ 45’’.\nPODLASICA\nLačna Podlasica pritava do poslednjega živega drevesa\, na katerem so ptiči.\nR. Timon Leder\, 2016\, 11′ 30’’.\nEGON KLOBUK\nEgon izraža čustva skozi svoj klobuk\, ki ob tem ustrezno spreminja barvo in obliko.\nR. Igor Šinkovec\, 2011\, 2’.\nBIMBERLI\nDeklica si deli sobo z magičnim prijateljem bimberlijem Bunkom.\nR. Rok Predin\, 2022\, 15’.\nPRINC KI-KI-DO: BALON\nPrinc Ki-Ki-Do rešuje živali pred lovcem.\nR. Grega Mastnak\, 2015\, 5’.\nTAKO ZRASTE …  KOZOROG\nFilm prikazuje kozorogovo življenje v gorah\, njegovo povezanost z naravo in sobivanje z drugimi živalmi.\nR. Miha F. Kalan\, Jernej Žmitek\, 2023\, 5’.\n\nIstega dne ob 18.15 bomo predvajali film za nekoliko starejše otroke: \n\nMALI PRINC (Der kleine Prinz)\nFilm je nastal po znameniti noveli Antoinea de Saint-Exupéryja in je sinhroniziran v slovenski jezik.\nR. Theo Karp\, 1990\, 65‘.\n\nProsimo\, da za otroke zagotovite spremstvo odraslih in udeležbo potrdite do srede\, 18. decembra\, do 14.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si ter pri tem navedete uro projekcije\, ki se je želite udeležiti.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-animirani-filmi/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/Mali-princ-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241216T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241216T193000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241209T081101Z
LAST-MODIFIED:20241209T081101Z
UID:7090-1734370200-1734377400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Filmski večeri FTVŠ: Tovor
DESCRIPTION:Druga projekcija v sklopu nove serije filmskih projekcij s pogovori v organizaciji študentov magistrskega študijskega programa Filmski in televizijski študiji bo v ponedeljek\, 16. 12. 2024\, ob 17.30 v Kinodvorani UL AGRFT. \nTOVOR\, film Ognjena Glavonića\, je “svojevrsten film ceste\, ki prekine dvajsetletni molk o enem najgrozovitejših zločinov srbske vojske na Kosovu ter prikaže moralno in družbeno breme vojne\, ki ga je neka generacija tiho odložila na ramena svojih otrok”. (Kinodvor) \nPrijave in več informacij: ftvs.filmski.veceri@gmail.com.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/filmski-veceri-ftvs-tovor/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/Tovor.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241211T190000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241205T153048Z
LAST-MODIFIED:20241205T153048Z
UID:7087-1733936400-1733943600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Topli film
DESCRIPTION:V ciklu Kinofilm bomo 11. decembra 2024 ob 17.00 v sodelovanju s Festivalom LGBT filma\, ki bo potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih od 9. do 16. 12. 2024\, v Kinodvorani UL AGRFT predvajali hibridni dokumentarec TOPLI FILM (Dragan Jovićević\, 2024\, 92 min\, angleški podnapisi). \nMlada igralca raziskujeta temo reprezentacije LGBT+ oseb skozi zgodovino jugoslovanske kinematografije in skozi družbene okoliščine\, ki so povzročile različno obravnavo teh likov. Pogovarjata se s pionirji in strokovnjaki za jugoslovansko in srbsko filmografijo\, ki razkrivajo\nbogato zgodovino balkanskega filmskega kvirovstva. \n»Po objavi informacije\, da je bil projekt podprt na razpisu Filmskega centra Srbije\, nas je nek tabloid napadel\, češ da širimo ‘vulgarno pedrsko propagando’! Članek je vseboval vse\, česar moj scenarij ni imel. Še več\, številni ‘zanesljivi’ državni razlagalci našega vsakdanjika so že imeli svojo predstavo o filmu\, čeprav takrat še sam nisem vedel\, kaj točno bo vsebina dokumentarca. Nisem si mogel kaj\, da te bizarne situacije ne postavim na začetek filma.« \nDragan Jovićević\, scenarist in režiser \nProjekciji bo sledilo predavanje Nebojše Jovanovića. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 11. decembra 2024\, do 14.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-topli-film/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/12/TOPLI-FILM_3.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241129T130000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241129T140000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241125T091256Z
LAST-MODIFIED:20241125T091256Z
UID:7026-1732885200-1732888800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Otvoritev fotografske razstave Ivan Marinček Žan
DESCRIPTION:V petek\, 29. novembra 2024\, bo ob 13.00 v mini-galeriji na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani potekala otvoritev fotografske razstave Ivan Marinček – Žan. \nRazstava bo o življenju in delu Ivana Marinčka – Žana\, direktorja fotografije\, mojstra črno-bele fotografije\, ki je bil rojen 25. oktobra 1922 v Novi vasi pri Ptuju. \nKot direktor fotografije je posnel 17 celovečernih igranih filmov\, njegova filmografija pa obsega prek 80 kratkih\, dokumentarnih in igranih filmov. Pri zgodnejših filmih je sodeloval tudi kot montažer\, nekatere med njimi je sam režiral. Sodeloval je pri postavljanju temeljev slovenske kinematografije. Bil je snemalec prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji (France Štiglic\, 1948)\, njegova kamera je zabeležila dogodivščine Kekca (Jože Gale\, 1951)\, s filmom Srečno\, Kekec! (Jože Gale\, 1963) pa je poskrbel tudi za prvi slovenski celovečerni film\, posnet na barvni filmski trak. \nRazstava vključuje tudi njegove fotografije\, ki so nastale od februarja 2018 do aprila 2019 in jih je fotografiral Ivan Marinček osebno. Iz balkona njegovega stanovanja in kasneje Centra starejših Trnovo je opazoval menjavanje svetlobnih atmosfer\, spreminjanje narave\, minevanje časa ter potovanje ljudi skozi prostor.. V tem času je veliko fotografiral tudi sam sebe. Večkrat je omenil\, da ena fotografija ne pomeni ničesar in da je na te fotografije potrebno gledati kot na zgodbo. Originale hrani Borko Radešček. \nVljudno vabljeni!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/otvoritev-fotografske-razstave-ivan-marincek-zan/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Razstava
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Portret-Ivana-Marincka.-Hrani-Slovenska-Kinoteka.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241127T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241127T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241120T122940Z
LAST-MODIFIED:20241120T122940Z
UID:7010-1732730400-1732737600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Stekleničarji
DESCRIPTION:V sredo\, 27. novembra 2024\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v ciklu Kinofilm v sodelovanju s festivalom dokumentarnega filma Dokudoc predvajali dokumentarec Stekleničarji (Flašaroši\, režija: Nemanja Vojinović\, Srbija\, Slovenija\, 2023\, 84 min). \nNedaleč od Beograda\, na nekdanjem arheološkem najdišču starodavne vinčanske civilizacije\, se nahaja eno največjih odlagališč smeti v Evropi – Vinča. Zbiralci plastičnih steklenic se borijo za preživetje v postapokaliptični pokrajini odlagališča. Prihajajoča modernizacija prinaša nove izzive za to pisano skupnost in vsakega posameznika v njej. \nPo projekciji se bo Varja Močnik o pomenu festivala Dokudoc pogovarjala z Majo Malus Azhdari\, o prikazanem filmu pa s koproducentko Vivo Videnović in oblikovalcem zvoka Boštjanom Kačičnikom. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 27. novembra\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-steklenicarji/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/STEKLENICARJI.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241119T130000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241119T150000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241108T085103Z
LAST-MODIFIED:20241108T085103Z
UID:6964-1732021200-1732028400@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Projekcija videoniza Pesniki
DESCRIPTION:V torek\, 19. 11. 2024\, bo ob 13. uri v Kinodvorani UL AGRFT potekala projekcija videoniza Pesniki. \nMnogo najvidnejših slovenskih pesnic in pesnikov se je kalilo na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo UL FF\, med njimi Andrej Brvar\, Aleš Debeljak\, Milan Dekleva\, Kajetan Kovič\, Milan Jesih\, Boris A. Novak\, Ifigenija Simonović\, Veno Taufer\, Uroš Zupan: 9 slovenskih pesnikov je predstavljeno v videoportretnih krokijih. Zajete so nekatere njihove pesniške besede bodisi skozi lastne glasove bodisi skozi interpretacije študentk dramske igre na UL AGRFT Gaje Filač\, Alje Krhin in Kaje Petrovič. Boris A. Novak oriše pesniško delo in osebnosti pokojnih pesnikov\, živeči pa o sebi pripovedujejo sami\, s poudarkom na študijskih letih na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. \nOb prihajajoči stoletnici Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo UL FF tako s Pesniki ustvarjamo živo zgodovino slovenske kulture in literature. \nDelo je nastalo v koprodukciji Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo UL FF ter Katedre za televizijsko režijo in AKTV (Akademske televizije) UL AGRFT (ekipa je bila sestavljena iz študentov 3. letnika dodiplomskega študijskega programa Film in Televizija). Posneto v prostorih UL FF in studijih UL AGRFT ter z opremo UL AGRFT. Finančno je projekt podprl Svet za umetnost Univerze v Ljubljani. Soscenarist\, urednik\, glavni režiser in mentor: prof. Igor Šmid.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/projekcija-videoniza-pesniki/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/pesniki.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241113T161500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241124T224500
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241022T124512Z
LAST-MODIFIED:20241022T124512Z
UID:6877-1731514500-1732488300@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:35. LIFFe
DESCRIPTION:35. Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe bo potekal od 13. do 24. novembra 2024. \nV Kinodvorani UL AGRFT bo na ogled 36 projekcij\, kot del spremljevalnega programa pa bo v petek\, 15. 11. 2024\, ob 11. uri potekala mojstrska delavnica ob filmu Cent’anni (vstop prost). \nFestivalski program\, urnik in vstopnice najdete na www.liffe.si. \nNakup vstopnic za projekcije v Kinodvorani UL AGRFT je mogoč zgolj na spletni strani www.liffe.si in v Informacijskem središču oz. pri Festivalski blagajni v Cankarjevem domu. Nakup vstopnic na prizorišču ni mogoč.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/35-liffe/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/10/35LIFFe-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241111T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241111T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241106T102056Z
LAST-MODIFIED:20241106T102056Z
UID:6961-1731348000-1731355200@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Nebo nad Zenico
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 11. novembra 2024\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v ciklu Kinofilm v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk in Zavodom Kinoatelje predvajali celovečerni dokumentarni film NEBO NAD ZENICO (The Sky Above Zenica\, r. Nanna Frank Møller in Zlatko Pranjić\, Bosna in Hercegovina\, Danska\, 2024\, 90‘). \nSredi Evrope eno najbolj onesnaženih mest na svetu združi svoje prebivalce v skupnem boju za uresničljivo (boljšo) prihodnost. A denar\, moč in politika se izkažejo za enako škodljive nasprotnike kot oblaki tovarniškega dima nad mestom. \nPo projekciji se bo z režiserjem Zlatkom Pranjićem pogovarjal režiser in scenarist Boris Petković. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do ponedeljka\, 11. novembra\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-nebo-nad-zenico/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/NebonadZenico.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241030T153000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241030T160000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241023T120741Z
LAST-MODIFIED:20241023T120741Z
UID:6891-1730302200-1730304000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Otvoritev fotografske razstave Silhueta
DESCRIPTION:V sredo\, 30. oktobra 2024\, bo ob 15.30 v mini-galeriji na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani potekala otvoritev fotografske razstave Silhueta. \nRazstavljene fotografije so nastale v okviru predmeta Svetloba in razsvetljava\, ki se izvaja v zimskem semestru 2. letnika prvostopenjskega študijskega programa UL AGRFT Film in televizija. Predmet je obvezen za študente smeri FTV snemanje in izbiren za študente smeri FTV režija ter FTV montaža\, pri njem pa se študenti ukvarjajo tudi s fotografiranjem. Med drugim posnamejo svetlobno-ekspozicijsko vajo Silhueta\, tj. vaja z igralcema\, ki prehajata iz svetlobe v senco in obratno\, pri tem pa ne smejo uporabljati svetlobnih teles; naravno svetlobo lahko le odbijajo ali blokirajo s senčili. V večini kadrov mora biti vsaj ena oseba prikazana kot silhueta. Študenti pred snemanjem naredijo tudi fotostrip. \nAvtor tokratne razstave – fotostripa vaje Silhueta je študent Filmskega in televizijskega snemanja Luka Pislak\, ki je ustvarjal v slikovitem Piranu. \nVljudno vabljeni!
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/otvoritev-fotografske-razstave-silhueta/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/10/Luka_Pislak_Silhueta.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241016T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241016T200000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241010T103624Z
LAST-MODIFIED:20241010T103624Z
UID:6852-1729101600-1729108800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: FeKK
DESCRIPTION:V sredo\, 16. oktobra 2024\, ob 18.00 bomo v Kinodvorani UL AGRFT v ciklu Kinofilm v sodelovanju z Društvom za uveljavljanje kratkega filma KRAKEN predvajali nagrajene filme letošnjega jubilejnega desetega Festivala kratkega filma FeKK – Festivala kratkega filma v Ljubljani: \n\nDEŽELA GORA / Land of Mountains / Land der Berge\, Olga Kosanović\, Avstrija\, 2023\, 28’\nZavarovalniška prevara in levi palec samohranilca Vladimirja se znajdeta v nevsiljivi tragediji o kafkovskih preprekah avstrijske migracijske zakonodaje. Nagrada kritiške žirije –  FEKK BAL\nLINE RIDER\, Simon Intihar\, Slovenija\, 2023\, 24’\nKot mnogi nori geniji tudi Boštjan Čadež živi po svojih kreativnih merilih. Umetnost\, glasba\, robotika. Njegovi možgani lahko zmagajo nad vsem – razen morda nad nagnjenostjo k samodestrukciji in zakoreninjenostjo njegove svetovno znane videoigre Line Rider\, ki jo pomni generacija. Nagrada kritiške žirije – FeKK SLO\nKOT BOLNO RUMENA / Like a Sick Yellow / Si e verdhë e sëmurë\, Norika Sefa\, Kosovo\, 2024\, 23’\nPotopitev v Norin spomin\, v katerem se resničnosti spojijo. Slabo in lepo se povežeta in tvorita nekaj drugega. Napoved tragedije. Nagrada FEKK BAL\nTRI TIČICE / Three Birds\, Zarja Menart\, Slovenija / Hrvaška\, 2024\, 8’\nPreudarna skrbnica ptic naroči trem ptičicam\, naj vodijo dekle skozi temne\, neznane pokrajine njene notranjosti. Nagrada FeKK SLO\nKRILA DELAVCEV / Workers’ Wings / Krahët e punëtorëve\, Ilir Hasanaj\, Kosovo\, 2024\, 19’\nPoškodovani delavci zrejo v nas. Kako se počutijo? Kakšni so njihovi upi? Kaj jim prinaša prihodnost? Vsaka guba na obrazu je odraz življenja. Nad njimi visi sistem poln nevarnosti in nepravičnosti. FeKK GRAND PRIX\n\nPo projekciji se bo s producentko Tino Smrekar\, režiserjem Simonom Intiharjem in programskim direktorjem festivala Matevžem Jermanom pogovarjal doc. Andrej Nagode. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 16. oktobra\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-fekk-2/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/10/ThreeBirds-14.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241014T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241014T210000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20241007T141208Z
LAST-MODIFIED:20241007T141208Z
UID:6832-1728934200-1728939600@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Vukica Đilas – domači filmi (dnevniški filmi po predlogu Pavleta Levija)\, 1970–199?
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 14. oktobra 2024\, ob 19.30 bo v sklopu cikla Jesenska filmska šola: Ženske delajo film v Kinodvorani UL AGRFT potekala projekcija Vukica Đilas – domači filmi (dnevniški filmi po predlogu Pavleta Levija)\, 1970–199? (Vukica Đilas – Home Movies [Diary Films; proposed by Pavle Levi]\, 1970–199?\, 2015\, 51′). \nVukica Đilas\, ki jo je navdihnilo delo Jonasa Mekasa (ključne osebnosti ameriškega underground filma)\, je s super 8-mm kamero več kot dvajset let strastno snemala svoje vsakodnevno življenje. Poleg osebnih in intimnih kadrov\, posnetih na dnevniški način\, je avtorica v treh desetletjih posnela številne javne osebnosti in kulturna dogajanja. Monumentalno delo je prišlo na dan šele po avtoričini prezgodnji smrti leta 2001\, zahvaljujoč njenemu nekdanjemu možu Branku Vučićeviću in prijatelju Slobodanu Šijanu (ki sta bila oba priznana jugoslovanska cineasta). Film bo predvajan s posneto klavirsko spremljavo\, ki jo je izvedel LP Duo (Sonja Lončar in Andrija Pavlović) na festivalu Alternative Film/Video leta 2015. \nPo projekciji se bo z Milanom Milosavljevićem (Akademski filmski center Beograd) pogovarjala doc. dr. Maja Krajnc.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/vukica-dilas-domaci-filmi-dnevniski-filmi-po-predlogu-pavleta-levija-1970-199/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/10/Vukica_2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241009
DTEND;VALUE=DATE:20241012
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20240918T071852Z
LAST-MODIFIED:20240920T220155Z
UID:6579-1728432000-1728691199@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij Avantgardna umetnost\, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem
DESCRIPTION:  \nAmfiteatrov\nmednarodni znanstveni simpozij\nAvantgardna umetnost\, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem\n9.–11. oktober 2024\nRaziskovalna skupina UL AGRFT je skupaj z znanstveno revijo Amfiteater\, Slovenskim gledališkim inštitutom ter Slovenskim društvom za estetiko v okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6- 0376) pripravila mednarodni znanstveni simpozij\nAvantgardna umetnost\, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem \nCilj simpozija\, ki bo potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu in na UL AGRFT med 9. in 11. oktobrom\, na njem pa bo sodelovalo več kot 25 tujih in domačih strokovnjakov ter umetnikov\, bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje. Najprej v času zgodovinskih avantgard 1920-ih let\, potem neoavantgard 1960-ih in 1970-ih let\, postavantgard ob prelomu tisočletja in končno sodobnih radikalnih odrskih praks po prelomu tisočletja. Preverili bomo\, ali so v različnih nacionalnih\, političnih in estetskih kontekstih neoavantgarde\, postavantgarde in sodobna angažirana umetnost ponovno obudile nekaj osnovnih idej konstruktivističnih\, futurističnih\, ekspresionističnih\, nadrealističnih\, suprematističnih in drugih utopičnih vizij. \nNekaj tematskih vprašanj\, ki bi jih radi naslovili:\n• Kako misliti evropsko gledališko avantgardo z današnje perspektive?\n• Kako so se in se tudi danes avantgarde upirajo asimetriji mednarodnih umetniških sil ter revolucionirajo odnos med periferijo in središčem?\n• V kakšnem stanju so danes raziskave vzhodnoevropskih in srednjeevropskih avantgard?\n• Se je zemljevid evropskih gledaliških avantgard v zadnjih desetletjih razsrediščil? Kako? Do katere mere?\n• Kako je z avtonomijo umetnosti v razmerju med avantgardo in družbo?\n• Kako se estetske avantgarde povezujejo z družbenimi gibanji\, preteklostjo\, sedanjostjo in prihodnostjo? \nVabimo raziskovalce\, praktike\, študente in zainteresirano javnost\, da da se nam pridružijo s svojimi pogledi na mednarodnem znanstvenem simpoziju\, ki bo potekal v Ljubljani. Delovna jezika simpozija bosta slovenščina in angleščina. \nVodja simpozija: Tomaž Toporišič\, pripravljalni odbor: Tomaž Toporišič\, Gašper Troha\, Polona Tratnik\, Aldo Milohnić\, Barbara Orel in Maja Murnik. Več informacij na straneh UL AGRFT in SLOGI. \nSimpozij organiziramo:\nUL AGRFT\, Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)\, Amfiteater\, Slovensko društvo za estetiko (SDE). \nV okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6- 0376)\, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna. \n  \nPOVEZAVA NA PROGRAM SIMPOZIJA \n  \n  \n 
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/amfiteatrov-mednarodni-znanstveni-simpozij-avantgardna-umetnost-gledalisce-in-revolucioniranje-razmerja-med-periferijo-in-srediscem/
LOCATION:Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)\, Mestni trg 17\, Ljubljana
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/09/Tank_ena_in_pol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241001T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241006T220000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20240927T111218Z
LAST-MODIFIED:20240930T141916Z
UID:6714-1727798400-1728252000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:3. AGRFT festival
DESCRIPTION:AGRFT festival\, ki letos poteka že tretje leto zapored\, bo od 1. do 6. oktobra 2024 združeval stvaritve študentov in zaposlenih na UL AGRFT ter tujih gledaliških in filmskih akademij\, predstavili pa bomo tudi razstave\, podkaste in projekcije\, nastale v sodelovanju s študenti in zaposlenimi drugih članic Univerze v Ljubljani. V šestih dneh si boste lahko ogledali 8 študentskih gledaliških produkcij\, od katerih sta dve nastali v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana\, 12 projekcij kratkih filmov študentov z UL AGRFT in fakultet oz. akademij iz Lodža\, Cetinja\, Prage\, Sarajeva\, Zagreba\, Beograda in UL ALUO\, 2 kostumografski razstavi ter razstavi plakatov študentov z UL ALUO in UL NTF. Obiščite Performativni dan\, prisluhnite enominutnim radijskim igram in se v pisanju enominutnih radijskih iger morda preizkusite tudi sami! Spremljajte [po-d-kast]\, ki bo ozvočil dogajanje in ustvarjanje na akademiji ter izven\, spoznajte akademijo in njeno zgodovino ob vodenem ogledu po novi stavbi\, udeležite se dogodka Homo mensura ter se pridružite čajanki\, kjer se bomo pogovarjali o dveh ključnih akademijskih publikacijah – Adeptu in Akademijskem listu. \nDogodki potekajo v prostorih UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5 in Trubarjevi cesti 3 v Ljubljani (razen predstav Desetnica in Šolski zvezek\, ki potekata v Kulturnici LGL na Židovski stezi 1 v Ljubljani). \nCeloten program z urnikom najdete na spletni strani https://www.agrft.uni-lj.si/festival/. \nVsi dogodki so brezplačni\, obvezna pa je rezervacija na e-naslov festival@agrft.uni-lj.si. \nVljudno vabljeni! \nhttps://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/09/AGRFT_FESTIVAL_A_59.mp4 \n  \nhttps://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/09/AGRFT_FESTIVAL_A_75.mp4 \n  \nhttps://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/09/AGRFT_FESTIVAL_A_70.mp4
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/3-agrft-festival/
CATEGORIES:Gledališka predstava,Pogovor,Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/09/AGRFTfestival.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240925T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240925T190000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20240920T090755Z
LAST-MODIFIED:20240920T090755Z
UID:6601-1727283600-1727290800@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Kinofilm: Me razumeš? in To jungo življenje
DESCRIPTION:V ciklu Kinofilm se bosta 25. septembra ob 17.00 v Kinodvorani UL AGRFT povezala Festival migrantskega filma\, ki bo potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih od 23. do 26. 9.\, in mednarodni znanstveni simpozij Vojna in mir na zaslonih\, ki bo 24. in 25. 9. potekal na Akademiji za gledališče\, radio\, film in televizijo UL. \nPredvajali bomo filma: \n\nME RAZUMEŠ? / ¿Me entiendes?\, Otto Lazić-Reuschel\, 2022\, dokumentarni film\, 31 min\, slovenski podnapisi\nMoha je pred osmimi leti iz Maroka pripotoval v Evropo. Danes živi kot nezakonit migrant v majhnem španskem mestu\, kar mu omogočajo prijatelji in podpora socialnih služb.\nTO JUNGO ŽIVLJENJE / This Jungo Life\, David Fedele\, 2024\, dokumentarni film\, 78 min\, angleški podnapisi\nFilm je rezultat sodelovanja Davida Fedeleja in beguncev iz Sudana in Južnega Sudana\, ki živijo na ulicah Maroka. Sami sebe imenujejo „jungo“ – ime\, ki so ga uporabljali sezonski kmetijski delavci iz Sudana\, zdaj pa so ga prevzeli tudi begunci\, prosilci za azil in migranti na cesti. Večina se je v Maroko zatekla po letu 2020\, ko so bili prisiljeni zbežati pred nasiljem v Libiji ter se zaradi vojne in konfliktov niso mogli vrniti domov.\n\nSogovornika Petre Meterc po projekciji bosta Helena Behr iz Regionalnega predstavništva UNHCR za Srednjo Evropo in režiser David Fedele. Pogovor bo v angleškem jeziku. \nProsimo\, da udeležbo potrdite do srede\, 25. septembra\, do 15.00 na e-naslov kino@agrft.uni-lj.si.
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/kinofilm-me-razumes-in-to-jungo-zivljenje/
LOCATION:Kinodvorana\, AGRFT\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Projekcija filma
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/09/thisjungolife.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240924T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240925T210000
DTSTAMP:20260501T094420
CREATED:20240819T094247Z
LAST-MODIFIED:20240820T065634Z
UID:6299-1727168400-1727298000@www.agrft.uni-lj.si
SUMMARY:Mednarodni znanstveni simpozij Vojna in mir na zaslonih/International symposium War and Peace on Screen
DESCRIPTION:Živimo v negotovih časih. Vojna žarišča se množijo\, vojaških spopadov in vojnih zločinov\, ki se dogajajo tudi zelo blizu nas\, ni mogoče odmisliti\, preveč je zaslonov\, ki nam jih nenehno posredujejo. Če je že zalivska vojna z reprezentacijami v osrednjih medijih Baudrillarda spodbudila k postuliranju njene hiperrealnosti\, prenos v živo\, ki ga sedaj v vsakem trenutku in na najrazličnejših kanalih omogočajo nove komunikacijske tehnologije\, le še stopnjuje ta ontološki učinek. Tehnološke zmogljivosti\, ki so podobo (in zvok) ponesle daleč onkraj indeksikalnosti ter hkrati omogočile\, da človek najbolj smrtonosne odločitve prepušča umetni inteligenci\, občinstva navdajajo s skepso\, nezaupanjem in strahom. Čedalje bolj oprijemljiva možnost uničujočega svetovnega spopada krči prostor za filozofsko distanco in od slehernika terja angažma in akcijo. \nNa mednarodnem znanstvenem simpoziju bomo zato kompleksnost sedanjega trenutka osvetljevali skozi multi- in interdisciplinarne pristope ter ga postavljali tudi v zgodovinsko perspektivo. Skupni imenovalec prispevkov bo torej vizualiziranje vojne in zamišljanje miru na zaslonih vseh oblik in velikosti\, pri čemer nas bodo zanimala vprašanja\, kot so: \n\nTehnološki razvoj\, ki v temelju spreminja tudi avdiovizualne medije\, je mogoče razumeti kot paradigmatski premik\, ki utira pot posthumanizmu oziroma postčloveškemu pogledu. Kako to zaznamuje vloge in odgovornost avdiovizualnih medijev v odnosu do vojn? Se nabor teh vlog širi ali krči? Je njihova odgovornost večja ali je postala nemogoča?\nDobro znano in dokumentirano je dejstvo\, da so bili zasloni skozi zgodovino pogosto vpoklicani v službo propagande\, zlasti ko je bil cilj slednje vojno hujskaštvo oziroma podžiganje sovraštva. Kako pa se zasloni obnesejo kot protivojne\, mirovniške platforme ali celo kot posredniki v razreševanju vojnih konfliktov? Jim plemenitejši cilj že sam po sebi zagotavlja kredibilnost\, odmevnost in torej tudi vplivnost?\nAli postajamo gledalci podob vojne skozi zgodovinsko izkušnjo in s čedalje kompleksnejšo teoretsko refleksijo bolj pismeni in bolje informirani? Nas tehnološki razvoj in paradigmatska transformacija\, ki jo poganja\, delata bolj kritično angažirane ali bolj otopele\, bolj empatične ali bolj apatične?\nKakšna je vloga umetnosti v sodobni poplavi podob vojne? Je prostor umetniške refleksije zadnje prizorišče pristnega stika s človeško tragedijo\, ki jo neizbežna hiperprodukcija dnevnoinformativnih vsebin hočeš nočeš dehumanizira?\n\nNa dvodnevnem mednarodnem znanstvenem simpoziju bo svoje prispevke predstavilo 29 raziskovalcev iz desetih držav. Več kot polovica nastopajočih prihaja iz tujine. \nProgram simpozija z urnikom in povzetki prispevkov je dostopen tukaj. Za dodatne informacije kontaktirajte vodjo simpozija\, doc. dr. Polono Petek. Sledite nam lahko tudi na Facebook strani simpozija. \nSimpozij pripravljamo v okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376)\, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna. \n*** \nWe live in uncertain times. War zones are multiplying\, military conflicts and war crimes\, which are happening increasingly close to us\, cannot be ignored\, there are too many screens constantly conveying them to us. If the Gulf War with its representations in mainstream media had already encouraged Baudrillard to postulate its hyperreality\, the live broadcast\, made possible by new communication technologies at any moment and on a wide variety of channels\, only intensifies this ontological effect. Technological capabilities\, which have taken image (and sound) far beyond indexicality and at the same time made it possible for humans to leave the most lethal decisions to artificial intelligence\, fill audiences with scepticism\, distrust and fear. The increasingly tangible possibility of a devastating global conflict has shrunk the space for philosophical distance\, and it demands commitment and action from all of us. \nOur international symposium will therefore shed light on the complexity of the present moment through multi- and interdisciplinary approaches and it will also put it in a historical perspective. The common denominator of the contributions will be visualising war and imagining peace on screens of all shapes and sizes\, hence we shall be interested in questions such as: \n\nTechnological development\, which has radically transformed audiovisual media\, too\, can be understood as a paradigmatic shift that paves the way for posthumanism or the posthuman gaze. How does this affect the roles and responsibility of audiovisual media in relation to war? Is the range of these roles expanding or contracting? Is their responsibility greater or has it become impossible?\nIt is a well-known and well-documented fact that\, throughout history\, screens have often been called upon to serve as propaganda\, especially when the latter’s goal was warmongering or incitement of hatred. What about screens as anti-war\, peace-making platforms or even as facilitators of conflict resolution? Does the noble goal as such guarantee their credibility\, resonance and therefore also influence?\nAre viewers of images of war becoming more literate and better informed through historical experience and increasingly complex theoretical reflection? Are technological development and the ensuing paradigmatic transformation making us more critically engaged or desensitised\, more empathetic or apathetic?\nWhat is the role of art in the present-day deluge of images of war? Is the space of artistic reflection the ultimate site of genuine contact with human tragedy\, which is being dehumanised\, willy-nilly\, by the inevitable hyperproduction of current-affairs content?\n\nAt the two-day international symposium\, 29 researchers from ten countries will present their contributions. More than half of the participants come from abroad. \nThe symposium programme with schedule and abstracts is available here. For additional information\, contact the head of the symposium\, Asst Prof Polona Petek. You can also follow us on our Facebook page. \nThe symposium is being organised within the framework of the research programme UL AGRFT Theatre and Interart Studies (Gledališke in medumetnostne raziskave ‒ P6-0376) with the financial support from the Slovenian Research Agency (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ‒ ARIS).
URL:https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/mednarodni-znanstveni-simpozij-vojna-in-mir-na-zaslonih-international-symposium-war-and-peace-on-screen/
LOCATION:Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Aškerčeva 5\, Ljubljana\, Slovenija
CATEGORIES:Pogovor
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://www.agrft.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/08/vojnainmirnazaslonih.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR