Razstava
Claudi Sovrè
METAMORFOZE 2: PREROKBE
Magistrska razstava študijskega programa Scensko oblikovanje, smer Kostumografija
9.–15. OKTOBER 2023 MED 18.00 IN 22.00 NA ŠO5
Metamorfoze 2: Prerokbe predstavljajo avtorjevo osmo samostojno razstavo ter praktični del istoimenske magistrske naloge na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Claudi Sovrè se zadnjih deset let ukvarja s transformiranjem naravnih subjektov v nadnaravne, zato lahko naslov projekta označimo kot kvintesenco njegovega umetniškega udejstvovanja do zdaj. To doseže v treh fazah: s kostumografsko preobrazbo človeka v lik, s fotografskim portretiranjem le-tega v ateljeju pokojnega dedka, akad. slikarja Sava Sovreta, ter nazadnje z digitalnim kolažiranjem mnogih razrezanih fotografij, ki na koncu tvorijo harmonično celoto. Končni izdelek je vizualna izpoved v simbolih, kjer se avtorjevi spomini, sanje in refleksije srečajo z izumetničeno potrošniško družbo, v kateri se nahajamo. Claudi zase pravi, da je surrealist – ob prvem pogledu namreč rad ponuja pravljice, prežete s konstantnim bojem dobrega in zla, ob drugem pa že anekdote, obarvane s sodobnimi izraznimi sredstvi, kot so pop-art, maksimalizem, hiperestetiziranje, glam kič itd.
V drugem delu Metamorfoz avtor, po vzoru romana Anne Rice, opravi intervju z vampirjem o njegovem dvatisočletnem spopadanju z nesmrtnostjo. V borbi za obstoj, skozi
metamorfoze le-ta ves čas prehaja v znane zgodovinske ter fantazijske subjekte; razstavljenih 7 se pri tem navezuje na postopno družbeno uresničevanje 7 smrtnih grehov.
Performativ
FESTIVALSKI PERFORMATIV
9.–15. OKTOBER 2023 MED 18.00 IN 22.00 NA ŠO4 IN V DRUGIH PROSTORIH
Avtorice in avtorja
MANCA LIPOGLAVŠEK
HELENA ŠUKLJAN
URŠA MAJCEN
KLEMEN KOVAČIČ
VERONIKA VALDÉS
ANAMARIA BAGARIČ
JAKA SMERKOLJ SIMONETI
ZALA DOBOVŠEK
Mentorica
DOC. DR. ZALA DOBOVŠEK
PROGRAM:
MANCA LIPOGLAVŠEK
Moja vrednost 1.0 (antifeministični performans v številkah)
Moja vrednost 2.0 (instalacija izkoriščanja)
Moja vrednost 3.0 (dokumentacija anti-staranja)
Orgazmična vrzel (adventni koledar užitkov)
Ritem 0.3 (rekonstrukcija rekonstrukcije rekonstrukcije)
KLEMEN KOVAČIČ
Skriti gost (neformalno druženje)
HELENA ŠUKLJAN
Sej to ni mučenje živali, ne? (ne/sestavljiva sestavljanka)
Tišina, prosim. (zvok tišin(e))
O čem razmišljaš? (facebook, 65+)
Samostojno življenje (razstava računov iz obdobja 6 1/2 let)
Lahko ti podarim samo ljubezen (srčkolov)
M. LIPOGLAVŠEK, U. MAJCEN, H. ŠUKLJAN,
Z. DOBOVŠEK, A. LORGER
Javna skrivnost (menstrualni apel)
URŠA MAJCEN
Koža (odstranjevanje povrhnjice)
Advent sovraštva (dokumentiranje decembra)
V garažo (prijazen predlog za izvedbo)
VERONIKA VALDÉS, ANAMARIA BAGARIČ
Poišči moškega (dokumentarna kvir instalacija)
JAKA SMERKOLJ SIMONETI
Moj performans 0 (nedogodek)
Festivalski performativ v času AGRFT festivala v prostorih AGRFT na Aškerčevi 5 rekonstruira dogodke in prevzema nove prostorske kontekste. Izhaja iz izvornega dogodka Performativni dan, ki je februarja naselil prostore AGRFT na Trubarjevi 3 in je zajel raznovrstnost performativnih praks, v medsebojni dialog pa postavil širok spekter formatov. Bil je poskus prečenja družbene angažiranosti in osebnih stališč, ki so se srečali na točki umetnosti.
V prilagojeni festivalski različici dogodek tudi tokrat vključuje performans, intervencije v prostor, site-specific instalacije, videe, dokumentarne materiale in participatorne
oblike, ki tematizirajo uprizoritvene potenciale tišine, spola, feminizma, spomina, časa, (prekarnega) dela, živali in staranja. Koncept dogodka Je nastal pri predmetu Performans na 2. stopnji magistrskega študija (2021–2023).
Razstava
IMITACIJE VITRAŽEV S PODOBAMI HUDIČEV
9.–15. OKTOBER 2023 MED 18.00 IN 22.00 NA OKNIH AŠKERČEVE 5
Hudiči
TARA CARUSO BIZJAK
IZIDOR ČOK
NIK JEVŠNIK
TINKARA KLIPŠTETER
LARA KNAP
MOJKA KONČAR
AJDA KOSTEVC
SUZANA KREVH
MIHA KRIVEC
VARJA LORGER
NIKA MANEVSKI
IZA MLAKAR
TADEJ SINKOVIČ
JAN SLAPAR
MATEVŽ SLUGA
SVIT STEFANIJA
JAKOB ŠFILIGOJ
MINA ŠVAJGER
TAŠA TOMIĆ EDGAR
Fotografija, oblikovanje svetlobe
in obdelava fotografij
ANDRAŽ ŽIGART
Mentorica
za kostumografijo
DOC. MAG. TINA KOLENIK
Strokovna pomoč pri izdelavi
kostumov in oblikovanju maske
NIKA DOLGAN
ROSANA KNAVS
IRIS KOVAČIČ
V zimskem semestru študijskega leta 2022/23 so študentke in študenti različnih študijskih smeri pri izbirnem predmetu Kostum: projekt 1 in 2 raziskovali vlogo in likovne upodobitve hudiča v srednjem in novem veku. V poletnem semestru so izdelali kostume in se prelevili v izbrane diabolične like. Nastalo je 17 upodobitev. Fotografije, obdelane v Photoshopu, aludirajo na vitraže.
Gostovanje ADU, Zagreb
Po pripovedkah Antona Pavloviča Čehova
POSLJEDNJI ČEHOV U HRVATSKOJ
PONEDELJEK, 9. OKTOBER 2023, 0B 19.00 NA ŠO2
Predstava traja 150 minut in ima en odmor.
Režija in mentorstvo
DOC. ART. DORA RUŽDJAK PODOLSKI
Asistenta režije
TEA ČORLUKA
PATRIK SEČEN
Dramaturgija
VID LEŽ
FILIP RUTIĆ
Igra
LUKA KNEZ
TONI KUKULJICA
RUŽICA MAURUS
LENA MEDAR
NIKOLINA PRKAČIN
JAKOV ZOVKO
Prevod
MAJA MULIĆ
KRUNOSLAV PRANJIĆ
BOŽIDAR ŠKRITEK
BRANKO MAKSIMOVIĆ
Kostumografija
SARA BARDIĆ
TEODORA CEROVAC
Oblikovanje svetlobe
IGOR MARKIĆ-NIKOLAC
Produkcija
LUCIJA PERIĆ
Mentorici
za produkcijo
DOC. ART. ROMANA BRAJŠA
za kostumografijo
DOC. DR. ART. IVANA BAKAL (TTF)
Na trenutke postane strašljivo, kako enostavno je potegniti vzporednico med družbo, ki jo kritizira Čehov, in družbo, v kateri živimo danes. Uprizoritev Posljednji Čehov u Hrvatskoj, ki je nastala pod mentorstvom gledališke režiserke Dore Ruždjak Podolski, ne prizanaša nikomur. Mlada avtorska ekipa razkriva pikantne družbene probleme in bizarnost človeške psihe ter se norčuje iz gledališkega sveta, v katerega vstopa, ter svojega položaja v njem.
Čehov je menda sam izjavil »Medicina je moja žena, literatura pa moja ljubica!« in s tem svoje umetniško ustvarjanje povezal s strastnim, prevratniškim in subverzivnim. Uprizoritev se na široko osredotoča na te presežne prvine, na žive vrelce Čehovove humoristične proze, ki v odrski jezik prenašajo in se v največji možni meri naslanjajo na improvizacijo in svobodni ustvarjalni impulz igralk in igralcev. Človeški vidik secira z lahkoto, s humornimi interakcijami, ne da bi se ujela v past poučevanja.
Igralke in igralci ob glasbeni spremljavi, ki ustvarja ritem predstave ter zbada s komentarji, poudarjajo nujnost igrivosti in svobode pri ustvarjanju; deluje, kot da bi jih vodil dobri stari rek – »Igraj vsakega Čehova, kot da je zadnji!« (Igraj svakog Čehova kao da ti je posljednji!) V tovrstni igralski rekonstrukciji dobijo čehovljanske humoreske, ki so tematsko raznolike in nenehno na meji samoreferenčnosti, povsem novo življenje. Čeprav prestavljeni v skorajda karnevalski svet, v katerem se prepletajo usode umirajočih igralcev, skorumpiranih sodnikov in sprevrženih medicinskih amaterjev, znova potrjujejo svojo aktualnost v današnjem kontekstu.
Predstava
Avtorski projekt
KAJ PA Z RDEČO KAPICO?
Premiera
PONEDELJEK, 9. OKTOBER 2023, OB 20.00 V VELIKI GLEDALIŠKI DVORANI
Ponovitev
TOREK, 10. OKTOBER 2023, OB 20.00 V VELIKI GLEDALIŠKI DVORANI
Predstava traja 90 minut in nima odmora.
Režija
MARUŠA SIRC
Dramaturgija
ULA TALIJA POLLAK
Igra
URBAN BRENČIČ
AJDA KOSTEVC
LUKA KOTNIK
ALJA KRHIN
AJDA PIRTOVŠEK
JURE ŠIMONKA
Scenografija
DEA BEATOVIĆ
LUCIJA ZUCCHIATI
Kostumografija
NIKA DOLGAN
Lektoriranje
ASIST. MARTIN VRTAČNIK
Oblikovanje zvoka
LAETITIA REBECCA POHL
Producentka
DOC. MIJA ŠPILER
Uprizoritev tematizira diskriminacijo, ukvarja se z njenimi mehanizmi ter s tem, kako nastaja diskriminacija in kako se ji zoperstaviti. Kako zgodbe diskriminiranih posameznikov in skupin postaviti v kontekst gledališke predstave in kako govoriti o njih s tuje, privilegirane pozicije – ali smemo o tem govoriti, ali je to politično nekorektno in je bolje, da zgodbe ostanejo neizrečene in zakrite?
Avtorski projekt, ki je nastal po načelu snovalnega gledališča in znotraj projekta Soočimo se z diskriminacijo in s financiranjem iz evropskih sredstev iz Programa EU za državljane, enakost, pravice in vrednote, je namenjen dodatnemu in usmerjenemu ozaveščanju o diskriminaciji.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja
so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo
stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske komisije. Zanje ne
moreta biti odgovorni niti Evropska unija niti Evropska komisija.
ČETRTEK, 12. OKTOBER 2023, OB 11.00
Vodstvo traja 45 minut.
Na ogled po gledaliških dvoranah, filmskih studiih, plesni dvorani, glasbeni učilnici, tonskem studiu, oddelku za kostumografijo in drugih zanimivih prostorih vas bo popeljal prof. Tomaž Gubenšek. Februarja 2021 smo se preselili v nove prostore na Aškerčevi 5. Stavbo nekdanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je ljubljanska univerza popolnoma prenovila in tako smo končno dočakali svoje prostore.
V novi zgradbi imamo 4000 kvadratnih metrov delovnih površin; južni del stavbe je v vseh nadstropjih filmski, severni pa gledališki.
Film
KRATKI DOKUMENTARNI FILMI
TOREK, 10. OKTOBER 2023, OB 19.00 V KINODVORANI
Projekcija vseh šestih kratkih dokumentarnih filmov traja 78 minut.
Več informacij o posameznem filmu je dostopnih na kumba.agrft.uni-lj.si
KANTE
Driftanje je tehnika vožnje avtomobila. Gre za nadzorovano drsenje zadnjega dela avtomobila, kar tudi zaradi gostega dima izpod pnevmatik, ki nastaja ob vožnji na suhi podlagi, deluje fascinantno. Voznik s pomočjo pritiskanja na plin, zavoro in sklopko ter menjavanja prestav in krmiljenja vozilu v zavoju spodrsava zadnje ali sprednje gume. V kratkem dokumentarnem filmu Kante spoznamo Erika in Klavdijo, ki se vsakodnevno posvečata temu športu. Spremljamo ju med analiziranjem svoje tehnike driftanja, pa tudi pri odkupu nedelujočega avtomobila, ki ga predelata v avto za driftanje. Ko se na koncu odpeljeta na poligon, nam postane jasno, zakaj je drift vreden naše pozornosti.
Režija: TINKARA KLIPŠTETER
Leto nastanka: 2022
SMRT
Portret prekmurskega death metal benda SMRT. Kontrast med tem, s čim se metalci prikazujejo oz. predstavljajo na odru, in njihovim zasebnim življenjem.
Režija: MATIC DOMINKO
Leto nastanka: 2023
DOMČANI
V kratkem dokumentarnem filmu Domčani spoznamo življenje dveh mladostnikov, starejšega Emanuela in mlajšega Timija, ki bivata v Mladinskem domu Maribor, natančneje v enoti Slivnica. Film se ne omeji le na njiju, temveč so v zgodbi predstavljeni tudi njima pomembni odnosi in struktura mladinskega doma. Ključne teme filma so vpliv družine, samopodoba, samouničevanje, smrt starša in zgled.
Režija: JURE ŠTERN
Leto nastanka: 2023
IMPULZ
Kratki dokumentarni film Impulz raziskuje univerzalne ritme, ki se pojavljajo v folklori. Ples, petje in igranje glasbil vsebujejo vzorce ponavljanja (cikličnost), ki so prvinska lastnost človekovega bivanja.
Režija: LARA ŠIFRER
Leto nastanka: 2023
DUŠAN
V kratkem dokumentarnem filmu Dušan spoznamo sodobnega plesalca Dušana Teropšiča. Spremljamo ga v njegovem vsakdanu, pri tem pa nas Dušan popelje skozi vse pomembne prostore, ki so zaznamovali njegovo umetniško pot ter ga izoblikovali v umetnika in človeka, kakršnega poznamo danes. Začnemo v Kokrici, vasi, v kateri je odraščal. Spomni se svojih začetkov v skupini Fourklor, na SVŠGUGL, kjer je poučeval, govori o svojih izkušnjah s cirkusom in nastopi z metalnim krogom Cyr wheel. Nepričakovano odkrijemo še eno njegovo zanimanje – opazovanje zvezd, ki sproža vprašanja o obsežnosti vesolja. Pot zaključimo v Ta bol’ teatru v Kranjski Gori, kjer trenutno dela kot gledališki režiser.
Režija: MIHA DRAGAN
Leto nastanka: 2023
SIMONOVA VILA
Film Simonova vila predstavi hišo, ki jo je zgradil režiserjev prapradedek, slikar Simon Ogrin. Sprehod po njenih prostorih se začne v nekdanjem Simonovem ateljeju, v katerem še vedno stoji njegovo zadnje delo. Nadaljuje se v današnji dnevni sobi, v kateri je bila včasih krojaška delavnica. Zunaj si ogledamo naslikano okno. Ko se povzpnemo po stopnišču, pridemo v delavnico režiserjevega dedka Janeza, ki je še vedno polna njegove opreme. Stopimo tudi v spalnico, ki ima s fresko okrašen strop.
Režija: KLEMEN LORBER
Leto nastanka: 2023
Film
IGRANE TV-DRAME
SREDA, 11. OKTOBER 2023, OB 19.00 V KINODVORANI
Projekcija vseh štirih igranih TV-dram traja 64 minut.
Več informacij o posameznem filmu je dostopnih na kumba.agrft.uni-lj.si
50-50
Oče in mama, ki se ločujeta, desetletnemu sinu Samu naložita, da se odloči, s kom bo živel. Starša sta sprva nežna in spoštljiva drug do drugega, vendar med pogovorom in tekmovanjem za Samovo naklonjenost na plano počasi prihajajo sprva manjše, nato pa vse večje zamere med parom. Pogovor, ki preraste v fizični obračun, zmoti vodovodni inštalater. Morda prav on zbeganemu Samu pomaga pri odločitvi.
Režija: FILIP JEMBRIH
Leto nastanka: 2022
AVDICIJA
Grega je dijak, ki si najbolj želi, da bi se lahko vklopil v družbo, kar mu nadvse uspešno onemogoča njegova mama Marcela s helikoptersko vzgojo in svojimi sanjami o slavi, ki jih uresničuje preko sina. Grega se na mamino pobudo popolnoma nepripravljen udeleži avdicije za nov slovenski film, pri čemer ga ekscentrična mama sramoti na vsakem koraku.
Režija: SARA POLANC
Leto nastanka: 2021
STANOVANJE 33
Upokojenec Rado se mora izseliti iz stanovanja. Po neuspešnem pogajanju s stanodajalko Darjo se znajde v brezizhodnem položaju: pristal bo na ulici. Rado s stolom udari Darjo, ta se zgrudi in umre. Ko nekdo pozvoni, Rado v popolni paniki začne pospravljati po stanovanju. Mia, mlada nosečnica, je prišla na ogled stanovanja, zato Rado v strahu prevzame vlogo razkazovanja stanovanja. Ko začne v obupu in zmedenosti razlagati in upravičevati svoje dejanje, dobi Mia hude popadke. Rado sprva otrpne, nato pa pomaga reševati nastali položaj.
Režija: DAVID CHAMPAIGNE
Leto nastanka: 2022
KORNELJ
Vaški posebnež Kornelj najde drugi dom in (ne)srečo v lokalni gostilni.
Režija: ANŽE GRČAR
Leto nastanka: 2021
Film
KRATKI IGRANI FILMI
ČETRTEK, 12. OKTOBER 2023, OB 19.00 V KINODVORANI
Projekcija vseh petih kratkih igranih filmov traja 85 minut.
Več informacij o posameznem filmu je dostopnih na kumba.agrft.uni-lj.si.
PUNJENE PAPRIKE
Film Punjene paprike predstavi odnos med babico in njenim vnukom – odvisnikom od drog. Djulsuma in Rok živita skupaj, vendar komunikacija med njima ni ravno najboljša. Babica dreza v Roka, ta pa se vse bolj zapira vase, dokler se ne zlomi. Njun odnos se izboljša šele takrat, ko babica dojame, kaj Rok potrebuje, in mu to tudi da.
Režija: ALEN RIVIĆ
Leto nastanka: 2022
HOFFMANOV ZAKON
Marcel je 35-letni taksist. Živi s svojo mamo, ki kaže znake demence. Je introvertiran in redkobeseden samotar, ki razen mame, ki jo ima neskončno rad in zanjo tudi skrbi, nima nobene družbe. Ima posebno izostren čut za pravico, visoko ceni spoštovanje pravil in obnašanje po normah. Nima potrpljenja za ljudi, ki so po njegovih merilih slabi za delovanje družbe. Delo taksista mu ugaja, ker lahko voajersko opazuje dogajanje in ljudi okrog sebe v vseh kotičkih mesta. Na videz povsem neopazen, miren in nenevaren taksist ima namreč skrito plat – družbo želi očistiti vseh grešnikov in kriminalcev.
Režija: ALEKSANDER KOGOJ JR.
Leto nastanka: 2023
GNIDA
19-letna manekenka Marija je na zasebni zabavi omamljena in spolno zlorabljena, vendar ji naslednje jutro ni čisto jasno, kaj se je prejšnjo noč zgodilo. Spremlja jo le neprijeten občutek. Ker je na zabavi pozabila torbico, jo gre naslednji dan iskat. Med iskanjem torbice podoživlja spomine prejšnjega večera. Nekaj dni kasneje jo agencija za manekenstvo povabi na fotografiranje. Tam spozna fotografa Simona, ki jo je tisto noč na zabavi zlorabil. V trenutku, ko se spomni, kaj se je takrat zares zgodilo, se Marija psihično zlomi.
Režija: MARGARETA GRM
Leto nastanka: 2022
DALJNE NJIVE
Jean, mlad francoski huligan, je poslan na prisilne počitnice k svojemu dedku Evaldu, ki živi na slovenskem podeželju. Kljub Evaldovi topli dobrodošlici Jean ostaja precej zaprt vase, z dedkom govori zgolj francosko in hladno zavrača njegov način življenja, ki je posvečen predvsem skrbi za sadovnjak in prodaji jabolk ob lokalni cesti. Medtem ko se s težavo privajata na skupno življenje, se Evaldovemu sadovnjaku počasi približuje pozeba.
Režija: FILIP JEMBRIH
Leto nastanka: 2022
2030
2030. V Evropi in po svetu divja vojna, oblast prevzemajo totalitarni režimi, države sveta se delijo na dva pola: zaveznike in triado. V Sloveniji vlada totalitarna oblast. V teh okoliščinah Kai in Maris, ki pričakujeta otroka, spoznata, da v Sloveniji zanju in za otroka ni prihodnosti, zato poskušata na nezakonit način pobegniti iz države …
Režija: DAVID CHAMPAIGNE
Leto nastanka: 2022
Produkcija
Ugo Betti
ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU
Produkcija IV. semestra Dramske igre, Gledališke režije ter Dramaturgije in scenskih umetnosti
SREDA, 11. OKTOBER 2023, OB 18.00 NA ŠO2
ČETRTEK, 12. OKTOBER 2023, OB 18.00 NA ŠO2
Predstava traja 100 minut in ima en odmor.
Režija
MARKO RENGEO
LUCIJA TROBEC
Dramaturgija
LUNA PENTEK
HELENA ŠUKLJAN
Igra
AGATA – ALJA KRHIN
PIA – MAJA KUNAVER
ANGELO – ROK LIČEN
SILVIJA – KAJA PETROVIČ
EDOARDO – LUKA SERAŽIN
Prevod
JAŠA ZLOBEC
Kostumografija
KLAVDIJA JERŠINOVEC
Scenografija
DEA BEATOVIKJ
Oblikovanje svetlobe
DOMEN LUŠIN
Uglasbitev
LUCIJA LORENZUTTI
Producentka
DOC. MIJA ŠPILER
Mentorji in mentorice
za dramsko igro in gledališko režijo
DOC. BRANKO JORDAN
PROF. JERNEJ LORENCI
za dramaturgijo
PROF. DR. TOMAŽ TOPORIŠIČ
za jezik in govor
ASIST. MARTIN VRTAČNIK
za scenografijo
PROF. MAG. JASNA VASTL
ASIST. SARA SLIVNIK
za kostumografijo
DOC. MAG. TINA KOLENIK
PROF. JANJA KORUN
Produkcija
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Drama Zločin na Kozjem otoku italijanskega dramatika Uga Bettija (1892–1953) se dogaja v prvih povojnih letih. Izpraznjenost, odtujenost, negotovost, strah, samota. In ogromna želja po iskanju človeškega stika, ki ga posamezniki nikakor ne zmorejo vzpostaviti drug z drugim. Tri ženske, Agata, njena hči Silvija in njena svakinja Pia, živijo v hiši, daleč stran od mesta. Samoten kraj. Žgoče sonce in leden veter. Koze, ki se pasejo povsod okrog. In tri ženske, ki so vzpostavile svojo skupnost. Zadnja leta je njihov edini stik z realnostjo samo dostavljalec Edoardo. Po dolgih letih samote pa v njihovo skupnost pride tujec – Angelo, ki zamaje večletno rutino treh žensk.
Dramsko besedilo ponuja ogromno vprašanj, s katerimi so se v procesu nastajanja produkcije srečevali njeni ustvarjalci. Kako malo je potrebno, da si ženske ob prihodu tujca
postanejo nasprotnice? Katera se bo prva zlomila? Kateri odnosi so najpomembnejši? Kdaj se bomo spet počutili žive? Koliko smo pripravljeni žrtvovati za dosego cilja? Kako
rušilni so lahko odnosi? Kako uničujoča je lahko preteklost? Kdaj skrivnosti, ki jih nosimo, postanejo pretežke? Kdaj dom ni več zavetje, ampak bojno polje? In kdaj se bo hiša sesula? Koga želimo takrat zares rešiti – sebe ali druge?
Izid
NOVA ŠTEVILKA REVIJE ADEPT
SREDA, 11. OKTOBER 2023, OB 19.30 NA ŠO3
V času festivala bo izšla nova številka revije sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev –ADEPT. Tematsko se tokrat osredotoča na še vedno zelo prisotno in nezaključeno javno vprašanje (spolnih) zlorab, pri tem pa se omeji predvsem na gledališke in filmske prostore. Krovna tema se skozi sedem perspektiv pisk in piscev razveja v najrazličnejše smeri, tako da bo v reviji možno brati o zlorabah moči v filmski industriji, o odzivu na #nisisama ter primerjavi odziva na slovenski in praški gledališki akademiji, o reprezentaciji posilstva na odru, o na novo vzpostavljenem sistemu zaupnih oseb na UL, o poziciji (trpeče) ženske v biografskih filmih, o spolnostiv performansu ipd.
Izid nove številke bo pospremila okrogla miza, na kateri bodo izbrane gostje in gosti skupaj s članicami uredništva revije razpirali in poglabljali teme, obravnavane v najnovejši izdaji Adepta.
Produkcija
Sarah Kane
RAZDEJANI
Produkcija VI. semestra Dramske igre, Gledališke režije ter Dramaturgije in scenskih umetnosti
ČETRTEK, 12. OKTOBER 2023, OB 17.30 V SALONU V 8. NADSTROPJU NA TRUBARJEVI 3
PETEK, 13. OKTOBER 2023, OB 17.30 V SALONU V 8. NADSTROPJU NA TRUBARJEVI 3
SOBOTA, 14. OKTOBER 2023, OB 17.30 V SALONU V 8. NADSTROPJU NA TRUBARJEVI 3
Predstava traja 120 minut in nima odmora.
Režija
JURE SRDINŠEK
Dramaturgija
LAETITIA REBECCA POHL
ULA TALIJA POLLAK
Igra
CATE – AJDA PIRTOVŠEK
IAN – MARK JACOB CAVAZZA
VOJAK – PETER ALOJZ MARN
Prevod
ZDRAVKO DUŠA
Kostumografija
GAŠPAR MARINIČ
Scenografija
ANA MARIJA SNOJ
EVA PETRUNA
Oblikovanje svetlobe
DOMEN LUŠIN
Oblikovanje zvoka
DAVID NIK LIPOVAC
VAL FÜRST
Producentka
DOC. MIJA ŠPILER
Mentorji in mentorice
za dramsko igro in gledališko režijo
DOC. BARBARA CERAR
PROF. MATJAŽ ZUPANČIČ
za dramaturgijo
PROF. DR. TOMAŽ TOPORIŠIČ
za jezik in govor
ASIST. MARTIN VRTAČNIK
za scenografijo
PROF. MAG. JASNA VASTL
ASIST. SARA SLIVNIK
za kostumografijo
DOC. MAG. TINA KOLENIK
PROF. JANJA KORUN
za gib
PROF. TANJA ZGONC
Produkcija
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Sarah Kane, znana po vsebinskem in strukturnem »razdejanju« v dramatiki, je snov za svojo prvo dramo Razdejani črpala iz časa vojne v Bosni, a tega v besedilu eksplicitno ne omeni. Osredotočila se je na hotelsko sobo in odnos med dvema likoma – novinarjem Ianom in mlado Cate, ki sta ujeta v nezdrav odnos; vanj ob prihodu Vojaka vdre še kruta zunanjost oziroma realnost. Atmosfera katastrofe je kljub intimno zastavljenemu dramskemu dogajanju nenehno prisotna ter čaka na eksplozijo. Uprizoritev takega besedila je svojevrsten izziv, s katerim so se srečali tudi ustvarjalci študijske produkcije. Pristop k neklasični dramski predlogi je težko klasično gledališki, zato so se ustvarjalci že z izbiro ne tipično gledališkega prostora (Salon na Trubarjevi 3) odločili za smer uprizoritve, ki pa ne ostane zgolj na tej ravni, ampak se v drugem delu produkcije nadgradi z elementi
performativnih gledaliških praks.
Bralna uprizoritev
Avtorski projekt
PIŠEM TI
Bralna uprizoritev v sklopu festivala angažiranega pisanja Itn.
PETEK, 13. OKTOBER 2023, OB 19.30 NA ŠO3
Prireditev traja 45 minut in nima odmora.
Režija
NEŽA DVORŠČAK
Igra
ČARNA LAMPRET
MAJA KUNAVER
ALJA KRHIN
BRINA RAKUN
Avtorski projekt Pišem ti je nastal v sklopu festivala angažiranega pisanja Itn., ki je potekal med 29. 9. in 1. 10. 2023 na Vodnikovi domačiji. Njegove avtorice so študentke dramske igre na AGRFT, ki so si za uprizoritveno formo izbrale bralno uprizoritev, vsebinsko pa so se osredotočile na pisma pomembnih ženskih ustvarjalk in avtoric: Ursule Le Guin, Harper Lee, Rose Luxemburg, Anais Nin, Emily Dickinson, Simone de Beauvoir, Virginie Woolf, Tove Jansson in Nike Kovač.
Produkcija
Po motivih Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova
ASTROV: ŠTUDIJA
Produkcija IV. semestra Dramske igre
SOBOTA, 14. OKTOBER 2023, OB 16.00 IN 18.30 NA ŠO2
NEDELJA, 15. OKTOBER 2023, OB 18.30 NA ŠO3
Predstava traja 50 minut in nima odmora.
Režija
MARKO RENGEO
Igra
LUKA SERAŽIN
Prevod
JAŠA ZLOBEC
Producentka
DOC. MIJA ŠPILER
Mentorji
za dramsko igro in gledališko režijo
DOC. BRANKO JORDAN
PROF. JERNEJ LORENCI
za jezik in govor
ASIST. MARTIN VRTAČNIK
Produkcija
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Študijska produkcija Luke Seražina Astrov: študija v središče postavlja lik zdravnika Astrova Čehovove drame Striček Vanja. Astrov je – v nasprotju z preostalimi liki, ki so že naveličani življenja in brezdelno čakajo, da minejo dnevi – ena redkih oseb v drami, ki v sebi še nosi upanje za (vsaj na videz) boljši svet. Njegova skrb za naravo je tisto, kar mu daje moč, vrednost in delovanje ter ga loči vsesplošnega mirovanja.
V avtorskem projektu Luka išče poti, na katerih se križata, prepletata in razhajata on sam in Astrov. Preplet Astrovovih in Lukovih besed ustvari nov lik, ki hote ali nehote zrcali situacijo današnje družbe in posledično sproža vprašanja o tem, kdo je danes Astrov. Morda nekdo, čigar misli zvenijo tako:
»Danes gledam drevo.
Danes gledam drevo, ki sem ga posadil pred leti.
Danes gledam drevo, ki je nekoč bilo manjše od mene. Držal sem ga lahko v dlani.
Danes gledam drevo, ki je že kar višje od mene, tako da ga ne morem več držati v dlani.
Danes gledam drevo, ki ima razprte in goste veje, na katerih počivajo razne ptice.
Danes gledam drevo, ki ima na vejah listje, ki je živozelene barve.
Danes gledam drevo, ki se z mano maje vsak letni čas in vsako leto.
Danes gledam drevo, pod katerim ležim, pišem in včasih tudi sanjam.
Danes gledam drevo, ki mi daje navdih in dih.
Danes gledam drevo, ki živi in daje.
Danes gledam drevo, ki jutri mogoče več ne bo.
Danes gledam drevo, ki ga gleda vsak požrešnež, ki bi vse vzel in nič ne bi dal, ki bi vse imel in nič delil.
Danes gledam drevo, ki bo vzeto iz svoje rojstne prsti.
Danes gledam drevo, ki ga jutri mogoče več ne bo.
Danes gledam.«
Produkcija
Zofka Kveder
AMERIKANCI
Produkcija VIII. semestra Dramske igre, Gledališke režije ter Dramaturgije in scenskih umetnosti
SOBOTA, 14. OKTOBER 2023, OB 20.00 V VELIKI DVORANI
NEDELJA, 15. OKTOBER 2023, OB 20.00 V VELIKI DVORANI
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Režija
JERNEJ POTOČAN
Dramaturgija
BRINA JENČEK
Igra
MINA ŠVAJGER
FILIP ŠTEPEC
SUZANA KREVH
SVIT STEFANIJA
MOJKA KONČAR
JAN SLAPAR
NIKA MANEVSKI
MATEVŽ SLUGA
Kostumografija
NIKA DOLGAN
Scenografija
DAN PIKALO
Oblikovanje svetlobe
DOMEN LUŠIN
Avtor songa
JAN KRMELJ
Oblikovanje zvoka
ŽIGA PLANINŠEK
Producentka
DOC. MIJA ŠPILER
Mentorji in mentorice
za dramsko igro in gledališko režijo
PROF. NATAŠA BARBARA GRAČNER
PROF. MAG. SEBASTIJAN HORVAT
za dramaturgijo
PROF. DR. ALDO MILOHNIĆ
za jezik in govor
DOC. DR. NINA ŽAVBI
za scenografijo
PROF. MAG. JASNA VASTL
za kostumografijo
DOC. MAG. TINA KOLENIK
PROF. JANJA KORUN
Produkcija
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Dramsko besedilo Amerikanci Zofke Kveder tematizira migracije Slovencev s konca 19. in začetka 20. stoletja v »obljubljeno deželo«. Amerika se likom, ki jih utesnjuje brezperspektivno domače okolje, kaže kot prazni označevalec, na katerega lahko projicirajo vse svoje fantazije, s tem pa postane poligon domišljije in destinacija pobega, kjer se vse težave razblinijo. V svetu, ki ga naseljujejo dramski liki, ni moč živeti, a drugega sveta nimajo. Navidezno jim preostane samo še svet želje in upanja na boljšo prihodnost, ki pa v trenutku stika s svojo vsakdanjo realnostjo dobi grozeč, nepoznan obraz. V letu 2023 velja prepričanje, da na svetu ni več neraziskanih teritorijev – naš vsakdan je tako zasičen
z informacijami o vseh oddaljenih svetovih, ki obstajajo, in hkrati tudi s tistimi, ki ne, zato v nas prevladuje občutek, da poznamo vse, kar je moč spoznati. Uprizoritev obravnava skrite kotičke v »lobanjah«, kjer sta domovala upanje in domišljija v času »Amerikancev«, obenem pa se tudi sprašuje o tem, kje so ti kotički upanja danes. Vprašanje, ki nam ga zastavlja avtorica, nas sooči s tem, kako misliti boljši svet in hkrati zavarovati sanje pred okoljem, ki skuša vsako željo spremeniti v prodajni izdelek, vsak kanček upanja pa zamaskirati v ameriški sen, prednjo plat in nikoli uresničeno fantazmo kapitalističnega tokokroga izkoriščanja.
Predstava
Jure Žavbi, Katja Markič, Kaja Petrovič, Julita Kropec, Aljoša Živadinov Zupančič
KRIK: VRZELI
Avtorska predstava kolektiva REAKTOR
NEDELJA, 15. OKTOBER 2023, OB 18.30 NA ŠO2
Predstava traja 90 minut in nima odmora.
Igra
JURE ŽAVBI
KAJA PETROVIČ
JULITA KROPEC
Dramaturgija
KATJA MARKIČ
Oblikovanje zvoka
ALJOŠA ŽIVADINOV ZUPANČIČ
ANA JERINA
Kostumografija in oblikovanje plakata
CLAUDI SOVRÈ
Psihosomatika
GREGOR LUŠTEK
Produkcija
DRUŠTVO ZIZ
KUD TRANSFORMATOR
Koprodukcija
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Soorganizacija
MOMENT
MKC MARIBOR
PROJEKT SOFINANCIRAJO MINISTRSTVO ZA KULTURO, MESTNA OBČINA MARIBOR IN SOLIDARNOSTNA ENOTA.
