Med 9. in 11. oktobrom 2024 bo v organizaciji Slovenskega gledališkega inštituta, UL AGRFT, revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater in Slovenskega društva za estetiko potekal Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem.
Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje. Najprej v času zgodovinskih avantgard 1920-ih let, potem neoavantgard 1960-ih in 1970-ih let, postavantgard ob prelomu tisočletja in končno sodobnih radikalnih odrskih praks po prelomu tisočletja. Preverili bomo, ali so v različnih nacionalnih, političnih in estetskih kontekstih neoavantgarde, postavantgarde in sodobna angažirana umetnost ponovno obudile nekaj osnovnih idej konstruktivističnih, futurističnih, ekspresionističnih, nadrealističnih, suprematističnih in drugih utopičnih vizij. Kako in koliko so (fragmentirane, dekonstruirane in prisvojene v svetu globalne izmenjave) zgodovinske avantgarde postale trajen vir navdiha in možno izhodišče za uprizoritvene umetnosti danes ter kako se umeščajo v spremenjeni kontekst sodobne družbe? Kako so različne generacije, ki so udejanjale estetske revolucije, postale ponosne, da so dediči zgodovinskih avantgardistov, ki so želeli promovirati tudi manjša avantgardna žarišča kot središča nove umetnosti. Kako so poskušale postaviti nove mostove med Vzhodom in Zahodom, kako so se uprle asimetriji mednarodnih umetniških sil in revolucionirale odnos med periferijo in središčem. Nova, avantgardna svetovna ureditev naj bi predstavila specifično asimetrijo, ki jo je s črnim balkanskim humorjem opisal Ljubomir Micić v manifestu iz leta 1921: »[Z]aprite vrata / Vzhod – Sever – in Srednja Evropa / Barbari prihajajo / zaprite, zaprite / a mi bomo vseeno vstopili.« Zanimalo nas bo, koliko so tudi periferije radikalno na novo opredelile centralnost in obrobje. Preverjali bomo hipotezo Diane Miškove, da »robovi ne obstajajo zgolj kot razširitve jedra«. Zdi se, da si tudi periferije lahko priborijo avtonomijo, s katero izzivajo središče in njegovo asimetrično konceptualizacijo ter uveljavljajo svoj prav s pomočjo oblikovanja alternativnih regionalnih kategorij in alternativnih načinov kolektivne identifikacije.
Raziskovalce in praktike vabimo, da se nam pridružijo s prispevki o predlaganih temah ali jih razširijo s svojimi pogledi. Več informacij najdete v Pozivu k oddaji prispevkov.