Živimo v negotovih časih. Vojna žarišča se množijo, vojaških spopadov in vojnih zločinov, ki se dogajajo tudi zelo blizu nas, ni mogoče odmisliti, preveč je zaslonov, ki nam jih nenehno posredujejo. Če je že zalivska vojna z reprezentacijami v osrednjih medijih Baudrillarda spodbudila k postuliranju njene hiperrealnosti, prenos v živo, ki ga sedaj v vsakem trenutku in na najrazličnejših kanalih omogočajo nove komunikacijske tehnologije, le še stopnjuje ta ontološki učinek. Tehnološke zmogljivosti, ki so podobo (in zvok) ponesle daleč onkraj indeksikalnosti ter hkrati omogočile, da človek najbolj smrtonosne odločitve prepušča umetni inteligenci, občinstva navdajajo s skepso, nezaupanjem in strahom. Čedalje bolj oprijemljiva možnost uničujočega svetovnega spopada krči prostor za filozofsko distanco in od slehernika terja angažma in akcijo.
Na mednarodnem znanstvenem simpoziju bomo zato kompleksnost sedanjega trenutka osvetljevali skozi multi- in interdisciplinarne pristope ter ga postavljali tudi v zgodovinsko perspektivo. Skupni imenovalec prispevkov bo torej vizualiziranje vojne in zamišljanje miru na zaslonih vseh oblik in velikosti, pri čemer nas bodo zanimala vprašanja, kot so:
- Tehnološki razvoj, ki v temelju spreminja tudi avdiovizualne medije, je mogoče razumeti kot paradigmatski premik, ki utira pot posthumanizmu oziroma postčloveškemu pogledu. Kako to zaznamuje vloge in odgovornost avdiovizualnih medijev v odnosu do vojn? Se nabor teh vlog širi ali krči? Je njihova odgovornost večja ali je postala nemogoča?
- Dobro znano in dokumentirano je dejstvo, da so bili zasloni skozi zgodovino pogosto vpoklicani v službo propagande, zlasti ko je bil cilj slednje vojno hujskaštvo oziroma podžiganje sovraštva. Kako pa se zasloni obnesejo kot protivojne, mirovniške platforme ali celo kot posredniki v razreševanju vojnih konfliktov? Jim plemenitejši cilj že sam po sebi zagotavlja kredibilnost, odmevnost in torej tudi vplivnost?
- Ali postajamo gledalci podob vojne skozi zgodovinsko izkušnjo in s čedalje kompleksnejšo teoretsko refleksijo bolj pismeni in bolje informirani? Nas tehnološki razvoj in paradigmatska transformacija, ki jo poganja, delata bolj kritično angažirane ali bolj otopele, bolj empatične ali bolj apatične?
- Kakšna je vloga umetnosti v sodobni poplavi podob vojne? Je prostor umetniške refleksije zadnje prizorišče pristnega stika s človeško tragedijo, ki jo neizbežna hiperprodukcija dnevnoinformativnih vsebin hočeš nočeš dehumanizira?
Simpozij bo potekal 24. in 25. septembra 2024 v hibridni obliki (v živo in na daljavo). Sodelujoči lahko referate predstavijo v slovenščini, angleščini in drugih jezikih naše regije. Za dodatne informacije kontaktirajte vodjo simpozija doc. dr. Polono Petek.
Predloge prispevkov (največ 300 besed) sprejemamo do 15. junija 2024 na e-naslov is.jl1716154912-inu.1716154912tfrga1716154912@tfrg1716154912a.jiz1716154912opmis1716154912. Avtorje predlogov bomo o izboru obvestili do 15. julija 2024.
Če ste se odločili pripraviti prispevek za obravnavo v recenzentskem postopku in možnost objave v publikaciji simpozija (podrobnosti bodo objavljene kasneje), prosimo, da pripravite svoje besedilo v angleščini in upoštevate, da dolžina prispevka ne sme preseči 45.000 znakov s presledki (vključno z opombami in razdelkom Literatura in viri). Rok za oddajo je 15. september 2024.
Simpozij pripravljamo v okviru raziskovalnega programa UL AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna.