Konferenca: »Hegel, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike«

Konferenca: »Hegel, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike«

Ljubljana, AGRFT, 12.  ̶  14. december 2022

Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT), Freie Universität Berlin, Università degli Studi di Padova in Goethe institut Ljubljana organizirajo konferenco, ki se posveča vprašanju ženske v kontekstu Heglove filozofije. Dogodek bo potekal na Univerzi v Ljubljani (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Aškerčeva 5, prostor ŠO4) med 12. in 14. decembrom 2022. Konferenca se bo nadaljevala v okviru prihodnjega Hegel kongresa, ki bo potekal leta 2023 v Stuttgartu.

Spodaj najdete kratko predstavitev konference in seznam govork in govorcev.

***

Obstaja splošno prepričanje, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal, drugi na žensko. Če je v prvem primeru splošno prepričanje morda pretirano, je v primeru ženske vendrale drugače. V Orisu filozofije pravice Hegel trdi, da “naravna določenost obeh spolov dobi intelektualni in etični pomen”, in razvpito sklene, da […] moški ima svoje dejansko substancialno življenje v državi, v učenju itd., […] ženska pa ima svojo substancialno poklicanost v družini […] Ne le da danes to stališče ni več vzdržno, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot “kraljestva aktualizirane svobode”. Ker ima vsak posameznik “usodo živeti obče življenje”, je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje.

Številni preučevalci Heglove filozofije njegovo obravnavo ženske zavračajo kot goli predsodek in se pri tem opirajo na stališče, da je bil tudi Hegel otrok svojega časa. Vendar pa se po eni strani zdi, da obstajajo sistematični razlogi, na podlagi katerih je Heglova obravnava ženske zelo problematična. V Heglovih delih so številni odlomki, ki podpirajo tezo, da je ženska v pojmovnem smislu podrejena moškemu, predvsem kar zadeva njen odnos do družbenih norm in strukturne vloge, ki jo zaseda v družbeni reprodukciji. Po drugi strani pa obstajajo miselne figure, kot je Antigona, ki se upirajo prevladujočim družbenim vzorcem in vlogam, pripisanim v določeni družbi, in tako nasprotujejo podobi, ki jo Hegel riše o ženski drugod. Vprašanje je, kako se ta pojmovna napetost in Heglova eksplicitna pojmovna izključitev ženske nanaša na njegov miselni sistem kot tak? In ali je ta problem mogoče rešiti znotraj meja Heglovega sistema ali pa smo ga že presegli in moramo iskati odgovor drugje? Namen konference je jasneje artikulirati ta vprašanja in ponuditi možne rešitve problema.

Govorke in govorci na konferenci:

• Sanja Bojanić (Univerza na Reki)
• Eva Brockenheimer
• Ankica Čakardić (Univerza v Zagrebu)
• Georges Faraklas (Univerza v Atenah)
• Martin Hergouth (Univerza v Ljubljani)
• Teresa Hoogeveen González (Univerza v Barceloni)
• Bojana Jovićević (Univerza v Ljubljani)
• Zdravko Kobe (Univerza v Ljubljani)
• Karen Koch (Svobodna univerza v Berlinu)
• Silvia Locatelli (Univerza v Lizboni)
• Jamila Mascat (Univerza v Utrechtu)
• Marloren Miranda (Univerza v São Paulu)
• Andreja Novakovic (Univerza Kalifornije, Berkeley)
• Yuka Okazaki (Kyoto univerza)
• Bruna Picas Prats (Univerza v Barceloni)
• Goran Vranešević (Univerza v Ljubljani)
• Jean-Baptiste Vuillerod (Univerza Paris Nanterre)

Za celoten program dogodka in dodatne informacije obiščite spletno stran konference: https://www.speculativethought.com/hegel-woman-feminism