RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Raziskovalno skupino, ki deluje s podporo Centra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT, vodi red. prof. dr. Barbara Orel. Raziskovalno delo poteka na področju gledaliških, filmskih in medumetnostnih raziskav.

Vodja raziskovalne skupine

red. prof. dr. Barbara Orel

Programska skupina UL AGRFT od leta 2009 izvaja raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave P6―0376 (s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije).

Raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave prinaša temeljne raziskave s področja slovenske umetnosti, zlasti gledališča, likovnih umetnosti in glasbe, njegov pomen pa sega tudi na širše polje humanistike. Usmerjen je v interdisciplinarne raziskave vmesnih polj med različnimi področji umetnosti, s poudarkom na njihovih povezavah v polju gledališča in scenskih umetnostih. Pri preučevanju zgodovinskih in sodobnih (med)umetnostnih pojavov je posebna pozornost namenjena razvijanju novih metodologij in konceptualnih orodij za njihovo interpretacijo. Raziskovalni program uveljavlja inter- oziroma transdisciplinarne metodološke pristope, ki preraščajo okvire tradicionalnih akademskih disciplin. Kot tak povezuje prepogosto zaprta, hermetična polja partikularnih umetnostnih pogledov in analiz. Njegov cilj je premostiti razhajanja med (umetnostno) teorijo in prakso ter ju zaokrožiti v celostno polje preučevanja in interpretacije sveta.

Programsko skupino sestavljajo raziskovalci treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani: Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za glasbo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pridružujejo se jim preučevalci literature, umetnostne zgodovine, antropologije in sociologije. Vpetost članov skupine v mednarodne raziskovalne, umetnostne in druge mreže zagotavlja preverjanje rezultatov v medkulturni in mednarodni perspektivi. Člani skupine (od leta 2018) so: dr. Barbara Orel, dr. Darja Koter, Nika Leskovšek, dr. Blaž Lukan, dr. Aldo Milohnić, dr. Katarina Podbevšek, dr. Maja Šorli, dr. Tomaž Toporišič, dr. Gašper Troha in dr. Nadja Zgonik.

V obdobju 2009–2012 so raziskave (med)umetnostnih pojavov evidentirale in zapolnile številne vrzeli v zgodovini slovenske umetnosti in v izdatni meri na novo osvetlile njen razvoj, zlasti v 20. in 21. stoletju.

V obdobju 2013–2017 so raziskave usmerjene v preučevanje slovenske umetnosti kot sooblikovalke družbenih in medkulturnih izmenjav. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj se Slovenija nahaja na na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture, ob tem pa vzpostavlja tudi most med vzhodom in zahodom.

V obdobju 2018–2023 se nadaljujejo temeljne raziskave gledališča, likovne umetnosti in glasbe ter raziskave hibridnih umetniških praks na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Osredinja jih vprašanje, kakšne učinke imajo oblike institucionalizacije na kulturne formacije. Raziskave vzporedno potekajo v polju medumetnostnih raziskav, medkulturnih raziskav umetnosti in terminoloških raziskav.

Znanstvene monografije

  • Katarina Podbevšek in Nina Žavbi (ur.): Govor v pedagoški praksi

Osrednje tematsko področje, ki ga osvetljuje znanstvena monografija Govor v pedagoški praksi, je govorjeni jezik kot učna vsebina v izobraževalnem sistemu (od vrtca, osnovne in srednje šole do univerze in izvenšolskih izobraževanj). Spodbuda za refleksijo omenjene teme se je porodila na simpozijih o govoru, ki jih že nekaj let organizira Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (2000, 2006, 2013, 2019) in na katerih so udeleženci pogosto izrazili dvomo ustrezni in zadostni skrbi za učenčev govor v osnovni in srednji šoli ter o načinu preverjanja ustnega izražanja na maturi.

Znanstvena monografija, v kateri 33 slovenskih in tujih avtorjev predstavlja različne poglede na poučevanje govora in kritično vrednoti učne načrte in študijske programe, je namenjena strokovnim bralcem (izvajalcem in načrtovalcem govornega izobraževanja) in vsem, ki se zavedajo, da govor ni samo sredstvo za sporazumevanje, ampak pomemben del človekove racionalne in iracionalne biti, ki posamezniku določa njegovo zasebno in družbeno vlogo. Zlasti slednja se vzpostavi tudi glede na posameznikovo govorno samozavest v javnih govornih položajih. V tem smislu je sistematično in kakovostno poučevanje govora v šolah nujnost, ki lahko bistveno pripomore k izboljšanju govorne kulture nasploh.

Izdala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2019.

Knjiga je prosto dostopna tu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/185/283/4891-1

  • Tomaž Toporišič: Medmedijsko in medkulturno nomadstvo: o vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

Znanstvena monografija Tomaža Toporišiča preverja repozicioniranje dramske teorije in uprizoritvenih praks v času medmedijske in medkulturne hibridnosti. Avtor na osnovi poglobljenih analiz izbranih opusov slovenskih dramatikov in režiserjev, ki se gibljejo v zarisu postdramskega gledališča (med njimi Dušan Jovanović, Rudi Šeligo, Dragan Živadinov, Simona Semenič idr.), izpisuje značilnosti sodobne drame in gledališča, ki temelji na de(kon)strukciji, razsrediščenosti, alineranosti, navidezni alogiki, ukinjanju binarnih razmerij igralec – gledalec, semiotično – fenomenalno, resničnost – fikcija, zasebno – javno, singularnost – mnoštvo. Ob tem zagovarja tezo, da se je del uprizoritvenih praks v zadnjih sto letih – vse od zgodovinskih avantgard v prvi polovici 20. stoletja in neoavantgard v šestdesetih letih 20. stoletja – zavestno vračal k hibridnosti in vezljivosti medijev, skušal združevati tradicionalno ločene umetnosti in premešati umetnost z življenjem. Monografijo osredinja misel, da sta drama ali tekst v dramatizirani družbi (R. Williams) postala prizorišče dinamičnih prekrivanj epistemologij različnih diskurzov ter literarnih in uprizoritvenih taktik. Toporišič ugotavlja, da medbesedilni in medmedijski dialog v sodobnem gledališču dobi razsežnosti procesa semioze, multikulturalizem pa nadomesti kreolizacija kultur.

Izdala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2018.

Knjiga je prosto dostopna tu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/126

  • Barbara Orel (ur.): Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališke kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav

Predmet znanstvene monografije so politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav, ki so potekale na področju slovenske gledališke ustvarjalnosti v 20. in 21. stoletju. Kako so gledališki umetniki sodelovali v čezmejnem pretoku kultur na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture? To je osrednje vprašanje, ki vodi skozi razprave v knjigi Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Raziskava ima v svoji osnovi dve težišči: na eni strani se osredinja na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile zgodovinsko in družbenopolitično povezane s slovenskim prostorom.

Uvod v metodologije proučevanja medkulturnega uprizarjanja je delo Janelle Reinelt, zaslužne profesorice britanske Univerze v Warwicku in nekdanje predsednice mednarodne organizacije gledaliških raziskovalcev International Federation for Theatre Research, ki razgrne pomen in aktualnost raziskovanja medkulturnih stikov v študijih gledališča in performansa. Aleš Gabrič, zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, pa predstavi problematiko politik raziskovanja preteklosti na Slovenskem glede na nacionalne meje in osvetli pretok kultur na območju današnje Slovenije z vidika razumevanja procesov evropeizacije. Knjigo sestavlja 20 izvirnih znanstvenih prispevkov. Posebnega pomena so na novo vzpostavljene podatkovne baze – repertoarni popisi uprizoritev, ki so jih slovenski gledališki umetniki (so)ustvarili v srednji in jugovzhodni Evropi v 20. in 21. stoletju. Obsežen korpus gradiv, vključno z njihovimi izvirnimi interpretacijami, temeljno dopolnjuje vrzeli v slovenskem gledališkem zgodovinopisju in prinaša trdno podlago za nadaljnje raziskave.

Izdala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2017.

Knjiga je prosto dostopna tu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba

  • Štefan Vevar in Barbara Orel (ur.): Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani

Ustanovitev Dramatičnega društva v Ljubljani pomeni začetek organiziranega gledališkega delovanja na Slovenskem in njegove profesionalizacije. Znanstvena monografija, ki je izšla ob 150. obletnici tega prelomnega dogodka v zgodovini slovenskega gledališča, celovito predstavil delovanje Dramatičnega društva od njegove ustanovitve leta 1867 do prenehanja delovanja v letu 1948. Raziskava (opravljena na osnovi arhivskih virov, ki jih hranita Slovenski gledališki inštitut in Arhiv Republike Slovenije) natančneje opredeli pomen društva za razvoj slovenske dramske, gledališke, operne in baletne ustvarjalnosti. Raziskovalci uprizoritvenih umetnosti, literature, umetniškega govora, likovnih umetnosti, glasbe, kulturne in umetnostne zgodovine temeljito preučijo njegovo vlogo pri profesionalizaciji in evropeizaciji slovenskega gledališča. Pri tem na novo osvetlijo uveljavljene zgodovinske razlage in osvetlijo tudi pomen gledališča kot področja, ki je prispevalo k oblikovanju slovenske narodne zavesti. Raziskava temeljno dopolnjuje zgodovino slovenskega gledališča v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja ter natančneje opredeli pomen Dramatičnega društva v kulturni zgodovini slovenstva.

Izdala Slovenski gledališki inštitut in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založil Slovenski gledališki inštitut. Ljubljana, 2017.

  • Gašper Troha: Ujetniki svobode: slovenska dramatika in družba med letoma 1943 in 1990

Gašper Troha s pomočjo metod novega historizma in empirične literarne vede sistematično razišče korpus slovenskih dramskih besedil, nastalih v obdobju 1943–1990, in jih preuči z vidika odnosa do oblasti. Raziskavo kompleksnih razmerij in ravnovesij med dramatiko, gledališčem, oblastjo in publiko osredinja vprašanje: zakaj je socialistična oblast dopuščala uprizarjanje dramskih besedil, v katerih je močno prisotna družbena kritika in jih (na festivalih in drugod) tudi nagrajevala? Avtor s pomočjo tez Slavoja Žižka o utrjevanju družbenih vezi med oblastjo in ljudstvom izdela model krhkega ravnovesja med omenjenimi akterji, v katerega vsak od njih vstopa s povsem različnimi motivacijami. Ob tem poda tudi zgodovinski pregled slovenske dramatike druge polovice 20. stoletja, izdela njeno žanrsko tipologijo in na osnovi empiričnih podatkov o gledališkem občinstvu natančneje preuči njen družbeni vpliv. Razcvet dramske literature v tem času razlaga v navezavi na splošno slovensko kulturno zgodovino, razvoj evropske in svetovne literature ter slovenskega gledališča. Znanstvena monografija prinaša sociološko analizo slovenske dramatike in gledališča v drugi polovici 20. stoletja, ki širi dognanja na področju literarnih ved in teatrologije, sega pa tudi na druga področja humanistike (zgodovino, sociologijo kulture).

Izdali Založba Aristej in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Založba Aristej. Maribor, 2015.

  • Maja Šorli:  Slovenska postdramska pomlad

Maja Šorli s pojmom slovenska postdramska pomlad označi obdobje razcveta postdramskega gledališča v devetdesetih letih 20. stoletja v slovenskih scenskih umetnostih. Znanstvena monografija predstavi in kritično analizira pojem postdramskega gledališča (Hans-Thies Lehmann), preuči njegove značilnosti na reprezentativnih primerih slovenskih avtorjev ter razišče vpliv njihovih estetik na razvoj režije in igre. Posebej izpostavi prezrte uprizoritvene prakse tega obdobja in jih osvetli v kontekstu produkcijskih razmer, kulturne politike in vloge umetnosti v družbi.

Izdalo in založilo Mestno gledališče ljubljansko. Ljubljana, 2014.

  • Katarina Podbevšek, Nina Žavbi Milojević (ur.): Govor med znanostjo in umetnostjo

Govor med znanostjo in umetnostjo je v slovenskem prostoru prva monografija, v kateri je govorjeni jezik predstavljen kot predmet umetniškega in hkrati znanstvenega raziskovanja. Interdisciplinarne študije govora in refleksije umetnikov o lastnem govornem ustvarjanju nudijo celovit vpogled v specifiko umetniškega govora, ob tem pa rahljajo mejo med teorijo in prakso. Osrednja tema je govor v sodobnem gledališču (dramskem, opernem, lutkovnem, improvizacijskem, sodobnoplesnem) in drugih medijih (radiu, televiziji, filmu), nekaj prispevkov pa obravnava posebne govorne prakse (npr. pripovedovanje zgodb) ter govorno izobraževanje.

Izdali Založba Aristej in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Založba Aristej. Maribor, 2013.

  •  Blaž Lukan: Performativne pisave

Monografija obravnava raznotere oblike pojavljanja performativnega in gledališkega v sodobnih scenskih umetnostih, med njimi (novi) performans, arhiv kot performans, performativno rekonstrukcijo, body art, lutkovno in ulično gledališče. Ujeti jih skuša v nenehni dinamiki razmerij med teoretskimi izhodišči in umetniškimi zastavki, kot se razpirajo v reprezentativnih delih slovenskih avtorjev. Ob preučevanju njihovih značilnosti se spoprime tudi s problematiko njihovega reflektiranja v t. i. novi kritiki.

Izdali Založba Aristej in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Založba Aristej. Maribor, 2013.

  • Barbara Orel, Maja Šorli, Gašper Troha (ur.): Hibridni prostori umetnosti

Znanstvena monografija članov raziskovalne skupine evidentira ključne premike in inovacije, ki so v slovenskem gledališču in scenskih umetnostih v zadnjih dveh desetletjih (po letu 1990) izšli iz postopkov hibridizacije. Hibridni prostori na križišču različnih področij umetnosti, medijev in znanstvenih disciplin so obravnavani kot odprt teritorij možnosti, na katerem heterogene umetniške prakse stopajo v nepredvidljive povezave z obstoječimi estetskimi kodi, družbenimi in kulturnopolitičnimi okoliščinami ter ekonomskimi interesi.

Izdala Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Ljubljana, 2012.

  • Blaž Lukan in Primož Jesenko (ur.): Svobodne roke: antologija teoretske misli o slovenskem gledališču 1899‒1979

V antologiji so ponatisnjena teoretska besedila o slovenskem gledališču, nastala med letoma 1899 in 1979, ki so bila doslej razpršena v periodičnih publikacijah. Izbrane refleksije 33 avtorjev (gledaliških teoretikov, zgodovinarjev, dramatikov in drugih ustvarjalcev, med njimi režiserjev, igralcev in scenografov) odkrivajo pozabljeno misel o slovenskem gledališču, jo na novo integrirajo, ob tem pa napotujejo na preučevanje njenega vpliva na – preteklo in sodobno – gledališko prakso.

Izdala Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Ljubljana, 2012.

  • Darja Koter: Slovenska glasba

Znanstveni monografiji Darje Koter (Slovenska glasba 1848-1918 in Slovenska glasba 1918-1991) prinašata celovito predstavitev slovenske glasbe, prikazujeta njeno umeščenost v kulturno in politično zgodovino Slovencev ter vpetost v evropski prostor. Študija vključuje analize posameznih avtorskih opusov, skladateljskih šol in stilnih gibanj, ob tem pa izpostavlja institucionalne, pedagoške in društvene dejavnike, ki so sooblikovali njihov razvoj. Interdisciplinarni pristop k tematiki omogoča vpogled v umetnostne in kulturnozgodovinske dosežke slovenskega 19. in 20. stoletja.

Založila Študentska založba, Ljubljana, 2012.

  • Gledališki terminološki slovar

Elektronski Gledališki terminološki slovar (pripravljen v sodelovanju s Sekcijo za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša) je pregledana in dopolnjena izdaja prvega izvirnega razlagalnega, normativnega in prevodnega slovarja gledališkega izrazja iz leta 2007. Knjižna izdaja slovarja je ob slovenskih razlagah vsebovala angleške in francoske ustreznike, za spletno izdajo pa so bili na novo dodani italijanski in nemški ustrezniki. Souredili sta ga članici skupine Barbara Sušec Michieli in Katarina Podbevšek.

Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Sekcija za terminološke slovarje. Ljubljana, 2011.

Elektronska izdaja slovarja je prosto dostopna tu: http://bos.zrc-sazu.si/c/term/gledaliski/index.html

  • Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan, Maja Šorli (ur.): Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Monografija na interdisciplinaren način obravnava dinamiko sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Osrednja pozornost je posvečena procesom oblikovanja in rušenja umetnostnih in družbenih norm ter problemom zgodovinske kontinuitete. V knjigi so obdelane mnoge doslej prezrte teme (sodobni ples, performans, amatersko gledališče, avantgardni eksperimenti, gledališko občinstvo itn), podobno pa so analizirani in kontekstualizirani številni gledališki pojavi po letu 1970, ki doslej še niso bili deležni celovite znanstvene obravnave.

Izdali in založili Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Ljubljana, 2010.

  • Nadja Zgonik: Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945

Knjiga Nadje Zgonik prinaša kritične monografske študije in reinterpretacije značilnih slikarskih predstavnikov in predstavnic slovenskega modernizma od leta 1945 do preloma v postmodernizem, ki zapolnjujejo teoretično praznino na tem področju. Študije zajemajo širok razpon modernističnih pozicij, od prozahodnega sledenja trendovski lirični abstrakciji, eksistencialistični figuraliki, informelu in popartu do regionalnih teženj, pri čemer je posebna pozornost posvečena prepletanju umetnostnih zvrsti.

Izdajatelj in založnik Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, 2010.

Revija za teorijo scenskih umetnosti

Naslov uredništva:

Amfiteater, SLOGI, Mestni trg 17, Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

E-pošta: is.ig1670138550ols@r1670138550etaet1670138550ifma1670138550

Glavni in odgovorni urednik: Gašper Troha
Uredniški odbor: Bojana Kunst, Barbara Orel, Primož Jesenko, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Maja Šorli, Tomaž Toporišič
Mednarodni uredniški svet: Mark Amerika (University of Colorado, US), Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt (De Montfort University, GB), Joshua Edelman (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar (Dalhousie University, CA), Janelle Reinelt (The University of Warwick, GB), Anneli Saro (Tartu Űlikool, EE), Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), S. E. Wilmer (Trinity College Dublin, IE)
Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut (zanj Mojca Jan Zoran, direktorica) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan).

Revijo Amfiteater je leta 2008 ustanovila Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
Revija je vključena v MLA International Bibliography (Directory of Periodicals).
Revija izhaja dvakrat letno.

ISSN 1855-4539 (tiskane izdaje)
ISSN 1855-850X (spletne izdaje)

Več o Amfiteatru najdete na podstrani Publikacije.