RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Raziskovalna dejavnost naše akademije je gonilo povezovanja umetnosti in znanosti, pomemben generator sodelovanja z okoljem in mednarodnega sodelovanja. Vpeta je v univerzitetne dodiplomske in podiplomske študijske programe s področja gledališča, filma, televizije in uprizoritvenih umetnosti v najširšem pomenu besede. Naše raziskovalke in raziskovalci aktivno sodelujejo s člani raziskovalnih skupin drugih strok in s priznanimi umetniki ter tako nadgrajujejo in oplajajo specifično strokovno znanje z znanji drugih strok in z neposrednimi umetniškimi izkušnjami.

Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem9. in 11. oktober 2024, SLOGI.  

Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje.  Preverili bomo, ali so v različnih nacionalnih, političnih in estetskih kontekstih neoavantgarde, postavantgarde in sodobna angažirana umetnost ponovno obudile nekaj osnovnih idej konstruktivističnih, futurističnih, ekspresionističnih, nadrealističnih, suprematističnih in drugih utopičnih vizij. 

Raziskovalce in praktike vabimo, da se nam pridružijo s prispevki o predlaganih temah ali jih razširijo s svojimi pogledi. Več informacij najdete v Pozivu k oddaji prispevkov.

Glavnino raziskavovalne dejavnosti izvaja interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki je vpeta v univerzitetne dodiplomske in podiplomske študijske programe s področja gledališča, filma, televizije in uprizoritvenih umetnosti v najširšem pomenu besede. Njeni člani aktivno sodelujejo s člani raziskovalnih skupin drugih strok in s priznanimi umetniki ter tako nadgrajujejo in oplajajo specifično strokovno znanje z znanji drugih strok in z neposrednimi umetniškimi izkušnjami. Vključujejo se v slovenske in mednarodne programe in projekte, programske skupine in raziskovalne mreže, sodelujejo na mednarodnih in domačih znanstvenih konferencah in simpozijih ter v gledaliških, filmskih, radijskih, televizijskih in medmedijskih projektih. Raziskovalne izsledke objavljajo v znanstvenih in strokovnih monografijah ter indeksiranih znanstvenih revijah in drugih publikacijah, znanstvene izsledke in umetniške stvaritve pa predstavljajo javnosti v živo ter prek različnih medijev. 

Ob izvajanju raziskovalnega programa na področju gledaliških, filmskih in medumetnostnih raziskav so prioritete Raziskovalne skupine, ki deluje  s podporo Centra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT tudi organizacija mednarodnih in nacionalnih interdisciplinarnih simpozijev ter konferenc. Te nastajajo v sodelovanju in soorganizaciji s številnimi domačimi in tujimi partnerji. Tako vsako leto v jesenskih mesecih v sodelovanju z znanstveno in indeksirano revijo Amfiteater, katere sozaložnika sta UL AGRFT in Slovenski gledališki inštitut, pripravimo Amfiteatrove znanstvene simpozije.

S številnimi univerzitetnimi in raziskovalnimi partnerji organiziramo tudi predstavitve in založništvo izsledkov raziskav v znanstvenih monografijah in monografskih zbornikih pri Znanstveni založbi Univerze v Ljubljani, vodilnih domačih in tujih znanstvenih založbah.

Člani skupine (od leta 2024) so: dr. Barbara Oreldr. Polona Petekdr. Blaž Lukandr. Aldo Milohnićdr. Katarina Podbevšekdr. Tomaž Toporišičdr. Gašper Troha, dr. Nadja Zgonik, dr. Gregor Pompe,  dr. Nina Žavbi in mag. Jakob Ribič.

Člani raziskovalne skupine dejavno delujejo in soustvarjajo tudi ključna mednarodna združenja za raziskave na področju gledališča, filma, televizije, glasbe, radia in uprizoritvenih praks, kot so  EASTAP, PSi, IFTR, EAM …).

Raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave je leta 2009 ustanovila izr. prof. dr. Barbara Sušec Michieli in ga vodila do leta 2011. Za tem so raziskave potekale pod vodstvom red. prof. dr. Barbare Orel (v obdobju 2012-2023). V obdobju 2024-2029 raziskovalno skupino vodi red. prof. dr. Tomaž Toporišič.

Raziskovalno delo poteka na področju gledaliških, filmskih in medumetnostnih raziskav.

Vodja raziskovalne skupine

Programska skupina UL AGRFT od leta 2009 izvaja raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave P6―0376 (s podporo Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).

Raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave prinaša temeljne raziskave s področja slovenske umetnosti, zlasti gledališča, likovnih umetnosti in glasbe, njegov pomen pa sega tudi na širše polje humanistike. Usmerjen je v interdisciplinarne raziskave vmesnih polj med različnimi področji umetnosti, s poudarkom na njihovih povezavah v polju gledališča in scenskih umetnostih. Pri preučevanju zgodovinskih in sodobnih (med)umetnostnih pojavov je posebna pozornost namenjena razvijanju novih metodologij in konceptualnih orodij za njihovo interpretacijo. Raziskovalni program uveljavlja inter- oziroma transdisciplinarne metodološke pristope, ki preraščajo okvire tradicionalnih akademskih disciplin. Kot tak povezuje prepogosto zaprta, hermetična polja partikularnih umetnostnih pogledov in analiz. Njegov cilj je premostiti razhajanja med (umetnostno) teorijo in prakso ter ju zaokrožiti v celostno polje preučevanja in interpretacije sveta.

Programsko skupino sestavljajo raziskovalci treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani: Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za glasbo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pridružujejo se jim preučevalci literature, umetnostne zgodovine, antropologije in sociologije. Vpetost članov skupine v mednarodne raziskovalne, umetnostne in druge mreže zagotavlja preverjanje rezultatov v medkulturni in mednarodni perspektivi. Člani skupine (od leta 2024) so: dr. Barbara Orel, dr. Polona Petek, dr. Blaž Lukan, dr. Aldo Milohnić, dr. Katarina Podbevšek, dr. Tomaž Toporišič, dr. Gašper Troha, dr. Nadja Zgonik, dr. Gregor Pompedr. Nina Žavbi in mag. Jakob Ribič.

V obdobju 2009–2012 so raziskave (med)umetnostnih pojavov evidentirale in zapolnile številne vrzeli v zgodovini slovenske umetnosti in v izdatni meri na novo osvetlile njen razvoj, zlasti v 20. in 21. stoletju.

V obdobju 2013–2017 so raziskave usmerjene v preučevanje slovenske umetnosti kot sooblikovalke družbenih in medkulturnih izmenjav. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj se Slovenija nahaja na na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture, ob tem pa vzpostavlja tudi most med vzhodom in zahodom.

V obdobju 2018–2023 so se nadaljujevale temeljne raziskave gledališča, likovne umetnosti in glasbe ter raziskave hibridnih umetniških praks na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Osredinjalo jih vprašanje, kakšne učinke imajo oblike institucionalizacije na kulturne formacije. Raziskave so vzporedno potekale v polju medumetnostnih raziskav, medkulturnih raziskav umetnosti in terminoloških raziskav.

V obdobju 2024–2029  načrtujemo zaokrožitev teh raziskav ter povezavo z zgodovinjenjem glasbene in likovne ter filmske umetnosti. Podobno je z raziskavami hibridnih umetniških praks, ki so v zadnjem obdobju doživele pomembne osvetlitve v monografijah, kot sta Nevarna razmerja dramatike in gledališča XX. in XXI. stoletja  (2021) Tomaža Toporišiča ter Gledališka sinteza: razprave o drami, gledališču in performansu (2022) Blaža Lukana. V novem obdobju bomo te raziskave razširili še na polje filma, novih medijev in televizije ter glasbe. Združevali bomo  zgodovinske raziskave s teoretskimi in razvijali nova konceptualna orodja za preučevanje vmesnih prostorov med umetniškimi disciplinami v 20. in 21. stoletju. Raziskave bodo zajemale preučevanje načinov reprezentacije in percepcije, vključevale pa bodo vse prvine gledališkega dogodka, filma, video umetnosti do odrskega govora, dramskega besedila, glasbenega gledališča, vizualne in zvočne podobe, performerja, gledalca, strategije oblikovanja skupnosti.

Program bo v letih 2024–2029 tako nadaljeval temeljne raziskave gledališča, likovne umetnosti in glasbe ter raziskave mediatizirane kulture, predvsem filma in televizije na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Prvič v Sloveniji bo povezal različne vede, ki se ukvarjajo z umetnostmi v živo  in mediatizirano umetnostjo na področju filma in televizije v sistematično interdisciplinarno raziskavo, ki bo zgodovinila in teoretizirala umetnosti v njihovi vezljivosti in čezkulturnosti. Zanimala nas bo predvsem dinamika sprememb in pa posebnosti slovenskih umetnosti znotraj evropskega in svetovnega konteksta na stiku med prvim, drugim in tretjim svetom, severom in jugom, vzhodom in zahodom.

Raziskovalni program vzpostavlja razmere za zanesljivo, v sodobnih metodologijah utemeljeno znanstveno preučevanje slovenske (gledališke, glasbene, filmske, televizijske in likovne) umetnosti. S temeljno raziskavo o medkulturni zgodovini slovenske umetnosti opozarja, da je kritična in samokritična teoretska misel nepogrešljiv del širše kulture določene družbe in skupaj z drugimi področji znanja prispeva k njenemu visoko kakovostnemu trajnostnemu razvoju.  Razširjanje novih znanstvenih spoznanj o slovenski umetnosti kot znanilki in dejavni sooblikovalki družbenih sprememb lahko pomembno prispeva k razumevanju ključne vloge, ki jo imata umetnost in kultura v slovenski družbi. Pomemben segment razširjanja novih dognanj so znanstvene monografije članov skupine, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 

  • The Routledge Companion to Contemporary European Theatre and Performance

Routhledge, Taylor and Francis, London,  2023, 708 strani 

Zajetna znanstvena monografija ponuja celovit pregled sodobnega evropskega gledališča in uprizoritvene umetnosti, ko vstopa v tretje desetletje 21. stoletja. Kombinira kritične razprave o ključnih konceptih, ustvarjalcih in trendih v gledališkem ustvarjanju tako v posameznih državah kot tudi preko meja, ki oblikujejo evropsko gledališko prakso.

Z geografijo, geopolitiko in kulturno politiko Evrope, ki je bolj negotova kot kadar koli prej v nedavni zgodovini, ta knjiga  ponuja uravnoteženo razumevanje gledaliških in uprizoritvenih kultur na celini. Prvi del knjige vsebuje celovit seznam evropskih držav (o Sloveniji piše Barbara Orel), drugi del predstavlja odzive na tematske komplekse, ki določajo sedanje evropsko uprizarjanje, tretji del pa zbira študije primerov, ki raziskujejo prispevek nekaterih najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev v Evropi (O Oliverju Frljiću piše Tomaž Toporišič, o Tomiju Janežiču Zala Dobovšek). Namesto ponavljanja rutinskega znanja gre za zbirko skrbno izbranih interpretativnih opisov mednarodnega nabora znanstvenikov in ustvarjalcev.

  • A Lexicon of Central-Eastern European Avant-Garde / Leksikov srednje-vzhodnoevropskih gledaliških avantgard

       uredil Dariusz Kosinski, s poglavji Tomaža Toporišiča, 724 strani

 2024, Instytut Teatralny im. Zbigniewa Raszewskiego, Performance Research Books 

Veliki leksikon srednje in vzhodnoevropskih avantgard, ki je izšel v sozaložništvu Poljskega gledališkega inštituta in Performance Research Books prinaša prvi celostni pogled na decentralizirano zgodovino evropskih zgodovinskih avantgard s posebnimi poglavji o slovenski gledališki avantgardi (Ferdo Delak, August Černigoj, reviji Novi oder in Tank, Slavko Grum, delavski oder …), ki jih je prispeval Tomaž Toporišič. Predstavlja različne vidike srednjeevropskega avantgardnega gledališča med obema svetovnima vojnama, programov, projektov in dosežkov gledališke avantgarde, ki  je doživela podobne zgodovinske nevarnosti marginalizacije in (v mnogih primerih dobesedne) kolonizacije in osvajanja. Prinaša tudi slikovno gradivo iz ikonoteke SLOGI. 

  • Evropska avantgarda – sto let kasneje

Brill, 2024

uredila Polona Tratnik, s poglavjem Tomaža Toporišiča o Trstu, Ljubljani, Zagrebu in Beogradu kot središčih gledališke avantgarde, v času zgodovinske, neo in postavantgarde. 

Naslov knjige, “Evropska avantgarda – sto let kasneje”, nakazuje, da se je evropska avantgarda odvijala pred sto leti, da je  stvar preteklosti. Vendar pa se ne zavzema za konsolidacijo te pozicije, temveč za njeno preizpraševanje. Obravnava časovnost kot osrednjo dimenzijo, povezano z pojmom avantgarde. Knjiga prinaša originalne preglede teorij avantgarde, del avantgarde, idej avantgarde kot sile sprememb. Obravnava vrnitev avantgarde med dvajsetim stoletjem in v današnjem času. 

Knjiga je prosto dostopna tu: 10.1163/9789004685871

  • Barbara Orel: Prekinitve s tradicijo v slovenskih uprizoritvenih umetnostih 19662006

Založba Univerze v Ljubljani: Znanstvena založba UL FF in UL AGRFT, 2023

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789612971892

Monografija preučuje raznovrstne oblike eksperimentiranja, ki so v obdobju 19662006 potekale na slovenskih odrih v polju t. i. neodvisnega gledališča (do konca sedemdesetih je zanj prevladovala oznaka eksperimentalno gledališče, v osemdesetih alternativno gledališče, v devetdesetih zunajinstitucionalna gledališka produkcija, po letu 2000 pa mu najbolj ustreza oznaka produkcija nevladnega sektorja). Raznolike medumetnostne, interdisciplinarne in hibridne oblike uprizarjanja je vseskozi usmerjal dialog z različnimi področji umetnosti, mediji in tehnologijami, obenem pa jih je odločilno zaznamovala svobodomiselna, liberalna, uporniška drža, ki se je nerazdružljivo povezovala z uveljavljanjem novih življenjskih slogov. Težnje po inovacijah so se najpogosteje vzpostavljale v odnosu do tradicije in konvencij dramskega gledališča, to je v zavračanju tradicionalnih načel estetike in mimetičnega načina predstavljanja.

  • Tomaž Toporišič: Dramske pisave stoletja. Od Ivana Cankarja do Simone Semenič in naprej

Založba Literatura, Ljubljana, zbirka Novi pristopi, 2023

Tomaž Toporišič
Dramske pisave stoletja. Od Ivana Cankarja do Simone Semenič in naprej

Knjiga analizira spremembe in prelome slovenskih dramskih pisav zadnjega stoletja. Zarisuje lok od Cankarja in njegove hudobne farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Gruma in ekspresionistične dramatike, Mraka in himnične tragedije, Zupanovega intimizma pa do poetične, eksistencialistične in absurdne dramatike v povojnih desetletjih (Javoršek, Smole, Zajc, Strniša, Taufer, Kozak, Božič, Makarovič, Jovanović, Jesih, Šeligo, Svetina, Jančar). Posebno pozornost namenja tudi dramskim pisavam v postdramskem gledališču in temu, kar mu je sledilo (Filipčič, Zupančič, Mirčevska, Semenič, Morano in nove generacije). Ob tem reflektira premike znotraj slovenske dramatike, hkrati pa tudi gledališča in kulture. Monografija med drugim poskuša odgovoriti na vprašanje, kako je vse to ustvarilo nove definicije besedilnega, dramskega oziroma ne-več-dramskega ali postdramskega, medmedijskega, medkulturnega in medbesedilnega ter rapsodičnega v gledališču 20. in prvih desetletij 21. stoletja. In kako so besedilne prakse vztrajno redefinirale sodobno gledališče, performans in uprizarjanje na splošno.

  • Jožef Muhovič (ed): Art Between Practice and Theory: Theoretical Reflections on Artistic Reality on the Threshold of the Third Millennium

Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2023

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789612970857

Jožef Muhovič (ed): Art Between Practice and Theory: Theoretical Reflections on Artistic Reality on the Threshold of the Third Millennium

Pred nami je enajst teoretičnih prispevkov k raziskavam na področjih umetnostne zgodovine, teorije podobe, estetike, teorije umetnosti, teorije in zgodovine oblikovanja, teorije in zgodovine konservatorstva-restavratorstva, scenografije in vizualnih umetnosti, ki so skrbno razdeljeni v tri sklope: Estetika, likovne študije in gledališke študije.

Pobudnik celotnega projekta je Oddelek za teorijo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Knjiga je prosto dostopna tu:Univerze v Ljubljani, ki je k sodelovanju povabil kolege z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter sodelujoče predavatelje z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

  • Blaž Lukan: Gledališka sinteza

Univerza v Ljubljani, AGRFT, FF, 2023

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789612970550

Gledališka sinteza je na prvi pogled »tehnična« oznaka razprav, objavljenih pod tem naslovom. Vendar ni tako. Objava besedil, ki sicer segajo v na prvi pogled različna področja, dramatiko, dramsko gledališče in performans, njegovo teorijo in izvedbo, namreč druži skupna analitična usmeritev: želja po prepoznavanju pojavov v njihovem bistvu, jedru. S tem želi naslov zgolj ponazoriti enotno »metodo«, s katero se razprave lotevajo svojih objektov raziskave: približati se jim v kar največji možni meri, skoraj do »nespodobnosti«, ter potem od njih za korak odstopiti in jih uvideti v njihovi specifič­ni pojavnosti, hkrati pa – in to je za knjigo najpomembnejše – v potencialu sodobnih povezav, ki jih ponujajo z izvirno vraščenostjo v svojo avtentično »historično« podlago.

  • Aldo Milohnić: 40 let sem delal. Dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja

Slogi, 2022

Aldo Milohnić
40 let sem delal. Dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja.

Naslov knjige 40 let sem delal je lajtmotiv, nekakšna mantra, ki jo nenehno ponavlja Cankarjev Jernej, ki se je potem, ko je 40 let garal na kmetiji, moral odpraviti na pot od Poncija do Pilata v iskanju hlapčeve pravice. Avtor ugotavlja, da bi v sodobnem besedišču temu verjetno raje rekli delavske pravice, saj bi lahko bil danes hlapec Jernej simbol ali kar utelešenje prekarnega delavca. Pripadnik nekdanjega kmečkega proletariata se je tako v radikalno novi verziji Hlapca Jerneja, ki jo je po motivih Cankarjeve povesti spisal in režiral Žiga Divjak, prelevil v pripadnika sodobnega prekariata.

  • Katarina Podbevšek, Nina Žavbi (ur.): Govor in prostor

Založba Univerze v Ljubljani: Znanstvena založba FF, AGRFT, 2022

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789617128826

Naslov monografije Govor in prostor nakazuje osrednjo temo, ki povezuje razprave 18 domačih in tujih raziskovalcev z različnih umetniških in znanstvenih področij. Avtorji prispevkov proučujejo izhodiščni prostor govora (človeško telo), načine njegovega uprostorjanja v družbi, umetnosti in znanosti ter vpliv prostora na njegovo sporočilno moč. Ob razpravljanju o raznovrstnih odnosih med govorom in prostorom nekaj avtorjev predstavi tudi problematiko umetniškega (govornega) izobraževanja in ustvarjanja v specifičnih zdravstvenih in družbenih okoliščinah, ki jih je povzročil covid-19.
Glavni namen monografije je spodbuditi razmisleke o obravnavani tematiki in njeno nadaljnje raziskovanje, obenem pa želimo s knjigo zaznamovati rešitev prostorskega problema Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki je leta 2021 po večletnih prizadevanjih končno začela delovati v novih prostorih.

  • Jožef Muhovič (ur): Umetnost med prakso in teorijo

Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2021

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789617128062

Umetnost med prakso in teorijo
Avtorji
Jožef Muhovič (ur)

Pred nami je enajst teoretskih prispevkov o raziskavah s področja umetnostne zgodovine, likovne teorije, estetike, umetnostne teorije, teorije in zgodovine oblikovanja, teorije in zgodovine konservatorstva-restavratorstva, scenske in vizualne umetnosti, ki so premišljeno razvrščeni v tri področja: estetika, likovne vede in teatrologija.
Pobudnica celotnega projekta – tj. vzpostavitve diskusije in refleksije med različnimi strokovnimi področji umetnosti oz. na raziskovalnih področjih umetniških akademij Univerze v Ljubljani in vpogleda v delo raziskovalk in raziskovalcev na umetniškem, oblikovalskem in scenskem področju – je Katedra za teoretične vede Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je povabila k sodelovanju kolege z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter sodelujoče predavatelje z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

  • Blaž Lukan (ur.): GENERATOR:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov

SLOGI, 2022

Blaž Lukan (urednik)
GENERATOR:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov

Generator::za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov je zbornik skoraj 60 dramskih in uprizoritvenih besedil 30 slovenskih avtorjev (A. Kermauner, M. Hanžek, S. Žižek, V. Kovač – Chubby, S. Simčič, D. Jovanović, T. Šalamun, OHO, R. Močnik, I. Zagoričnik, T. Kralj, S. Makarovič, M. Jesih, F. Rudolf, I. Svetina, B. A. Novak, Nomenklatura, V. Zupan, A. Brvar, P. Lužan, O. Zagoričnik, J. Detela, F. Zagoričnik, I. Osojnik, A. Rozman – Roza, B. Švigelj, K. Muck, Gledališče Sester Scipion Nasice, M. Berger). Ključni formalni kriterij njihovega izbora, ki ga je pripravil dr. Blaž Lukan, je bil »izgubljenost« ali »razpršenost« in s tem »nepoznanost« besedil.

  • Tomaž Toporišič: Nevarna razmerja dramatike in gledališča XX. in XXI. stoletja

Univerza v Ljubljani, AGRFT, FF, 2022

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789617128239

Tomaž Toporišič
Nevarna razmerja dramatike in gledališča XX. in XXI. stoletja

Nevarna razmerja med dramatiko in gledališčem XX. in XXI. stoletja avtor knjige raziskuje znotraj različnih pokrajin teles dram, tekstov in pisav, od zgodovinskih avantgard do postmilenijskega političnega performansa in gledališča. Dramatiko pri tem razume v smislu mejnega področja, pripadajočega tako polju literature kot gledališča. Gledališka ali uprizoritveno dela, ki se jim posveča vzporedno ter v medsebojnem delovanju s pokrajinami dram, tekstov in pisav za oder in na odru, pa razume predvsem kot »interpretacijo« dramskega, literarnega ali neliterarnega, kot specifično prevajanje literarne in kulture nasploh v performativno dimenzijo. Ta je praviloma medbesedilna, medmedijska in medkulturna. Zanimajo ga procesi bourriaudovskega medmedijskega prevajanja iz literar­ne v uprizoritveno prakso. Predvsem v primerih, kjer se namesto redukcije kul­turne in družbene realnosti v zahodnemu svetu uveljavlja nasprotje zahodnocen­trično modernističnega: moderna in sodobna umetnost, ki je »nekakšen hipertekst, znotraj katerega umetniki prevajajo in prekodirajo informacije iz enega formata v drugega« (Bourriaud, »Altermodern«). Ta proces in specifičnost lahko opazimo ne zgolj v altermodernistični umetnosti in kulturi ampak tudi v drugih kulturah XX. stoletja od avantgarde preko modernizma do neomodernizma, postdramskega in postmodernega.

  • Aldo Milohnić: Gledališče upora

Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789610604280

Aldo Milohnić
Gledališče upora

Monografija obravnava performativne prakse upora, ki so se nanizale v dvaj­setem in na začetku tega stoletja v gledališču na Slovenskem. Avtor izhaja iz analize raznolikih praks in teorij scenskih umetnosti, ki jih ves čas povezuje s sociološkimi, zgodovinskimi in filozof­skimi pogledi ter jih tako umešča v širši politični kontekst. Za vse obravna­vane primere je značilno, da so nastali v specifičnih družbenih okoliščinah in čeprav gre marsikdaj za na prvi pogled majhna dejanja, gledano z zgodovinske distance pokažejo svojo edinstveno in nemalokrat tudi prelomno vlogo. Avtor raznovrstno dokumentarno gradivo in že obstoječe raziskave nadgradi z najnovejšimi spoznanji in lastno kritiško refleksijo, nekateri pojavi pa so sploh prvič celovito in sistematič­no obravnavani.

  • PETRA POGOREVC IN TOMAŽ TOPORIŠIČ (UR.): Drama, tekst, pisava 2

Knjižnica MGL, 178, 2021

Drama, tekst, pisava 2
PETRA POGOREVC IN TOMAŽ TOPORIŠIČ (UR.)

Zbornik razprav Drama, tekst, pisava 2 nadaljuje serijo teoretskih preizpraševanj o mutacijah (ne več) dramske pisave, gledališča in uprizoritvenih umetnosti, ki jih je pred trinajstimi leti zastavila prva knjiga, posvečena besedilnemu v sodobnem gledališču, Drama, tekst, pisava, ki je doživela zavidljiv sprejem in zdaj dobiva težko pričakovano nadaljevanje, je vsebovala prispevke Jeana-Pierra Sarrazaca, Małgorzate Sugiere, Tomaža Toporišiča, Maje Šorli, Gerde Poschmann, Patricea Pavisa, Blaža Lukana, Barbare Orel, Elinor Fuchs, Hansa-Thiesa Lehmanna, Heinricha Goebbelsa in Bojane Kunst. Avtorice in avtorji so zajemali primere z zvrstno različnih področij, zastopani so bili namreč tako (post)dramsko gledališče kot novomedijske prakse in sodobni ples, predvsem pa je vselej šlo za poglobljene analize dekonstrukcije teksta in jezika, ki so pomembno prispevale k razumevanju levitev pisav, kakršnim smo na slovenskih odrih lahko priča že vsaj od konca šestdesetih let 20. stoletja.

Tokrat nas primarno zanima stanje po letu 2000 in postmodernizmih. V knjigi Drama, tekst, pisava 2 raziskujemo, v kakšne zemljepisne širine so se podali slovenska, evropska in svetovna drama, tekst in pisava. Kje so ponovno pridobili svojo moč, tako da se je pojavil celo pojem renesansa pisanja za gledališče, ki je včasih individualno, včasih sodelovalno snovalno, namenjeno specifičnemu ustvarjalnemu procesu predstave ali performansa, drugič čisto individualno, klasično avtorsko, povratek k realizmu ali post-postdramatičnosti?

Knjiga zato po vzoru prve povezuje izvirne študije slovenskih (Špela Virant, Blaž Lukan, Mateja Pezdirc Bartol, Tomaž Toporišič, Maja Murnik, Nenad Jelesijević, Zala Dobovšek, Jakob Ribič in Ivana Zajc) ter tujih teoretikov in praktikov postdramskega gledališča in uprizoritvenih praks (Elinor Fuchs, Élisabeth Angel-Perez, Bruno Tackels, Anne Monfort) v prvih dveh desetletjih novega tisočletja.

  • Katarina Podbevšek in Nina Žavbi (ur.): Govor v pedagoški praksi

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789610602804

Katarina Podbevšek (ur.), Nina Žavbi (ed): Govor v pedagoški praksi

V monografiji Govor v pedagoški praksi je 33 avtorjev v 28 razpravah osvetlilo naslovno problematiko z različnih zornih kotov. Svoje raziskave so sodelujoči v skrajšani obliki predstavili na mednarodnem znanstvenem simpoziju Poučevanje govora 12. in 13. aprila 2019 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Avtorji, tudi sami na različne načine vpeti v izobraževalni sistem, so s poglobljenimi razmisleki zarisali razvojno pot človekovega govora od prenatalnega in predšolskega obdobja (vrtec), izobraževanja v osnovni in srednji šoli ter umetniški gimnaziji, na fakultetah in umetniških akademijah do specialnih izobraževanj v govornih medijih.

  • Tomaž Toporišič: Medmedijsko in medkulturno nomadstvo: o vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789610601333

Medmedijsko in medkulturno nomadstvo: O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah
Avtorji
Tomaž Toporišič

Monografija je zastavljena hkrati kot znanstvena monografija in študijsko gradivo, v katerem so predstavljeni ključni koncepti, teorije, razpotja in dileme medkulturnosti in medmedijskosti. Avtor omenjeno tematiko ne le predstavi s stališča raznovrstnih teorij, pač pa jo zasidra tudi v obravnavi vrste ključnih uprizorjenih del zadnjih nekaj desetletij. S tem postane tematika knjige otipljivejša, kar je še posebej dragoceno v današnjem brezbrežnem prisvajanju uprizoritvenih in siceršnjih teorij in hkrati praks.

  • Barbara Orel (ur.): Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališke kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav

Izdala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2017.

Knjiga je prosto dostopna tu: https://doi.org/10.4312/9789610601401

Predmet znanstvene monografije so politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav, ki so potekale na področju slovenske gledališke ustvarjalnosti v 20. in 21. stoletju. Kako so gledališki umetniki sodelovali v čezmejnem pretoku kultur na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture? To je osrednje vprašanje, ki vodi skozi razprave v knjigi Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Raziskava ima v svoji osnovi dve težišči: na eni strani se osredinja na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile zgodovinsko in družbenopolitično povezane s slovenskim prostorom.

Uvod v metodologije proučevanja medkulturnega uprizarjanja je delo Janelle Reinelt, zaslužne profesorice britanske Univerze v Warwicku in nekdanje predsednice mednarodne organizacije gledaliških raziskovalcev International Federation for Theatre Research, ki razgrne pomen in aktualnost raziskovanja medkulturnih stikov v študijih gledališča in performansa. Aleš Gabrič, zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, pa predstavi problematiko politik raziskovanja preteklosti na Slovenskem glede na nacionalne meje in osvetli pretok kultur na območju današnje Slovenije z vidika razumevanja procesov evropeizacije. Knjigo sestavlja 20 izvirnih znanstvenih prispevkov. Posebnega pomena so na novo vzpostavljene podatkovne baze – repertoarni popisi uprizoritev, ki so jih slovenski gledališki umetniki (so)ustvarili v srednji in jugovzhodni Evropi v 20. in 21. stoletju. Obsežen korpus gradiv, vključno z njihovimi izvirnimi interpretacijami, temeljno dopolnjuje vrzeli v slovenskem gledališkem zgodovinopisju in prinaša trdno podlago za nadaljnje raziskave.

  • Štefan Vevar in Barbara Orel (ur.): Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani

Štefan Vevar in Barbara Orel (urednika)
Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: Ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani

Znanstvena monografija Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: Ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani se posveča samemu Društvu, njegovi vlogi, njegovemu razvoju in njegovim dosežkom. Da bi dobili čim bolj večplastno podobo Društva v času in prostoru, smo začrtali vrsto perspektiv oziroma možnih tematizacij, od Dramatičnega društva na svoji razvojni poti v smislu zgodovinskih, kulturnozgodovinskih ali socioloških uvidov, do razvoja vseh notranjih elementov, ki Dramatično društvo oziroma slovensko gledališče konstituirajo: dramatike, repertoarja, gledališke ikonografije, poklicev, arhitekture …  S prispevki so v znanstveni monografiji sodelovali dr. Štefan Vevar, dr. Aldo Milohnić, dr. Darja Koter, dr. Aleš Gabrič, dr. Nadja Zgonik, dr. Gašper Troha, Ivo Svetina, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Blaž Lukan, dr. Tone Smolej, dr. Irena Avsenik Nabergoj, dr. Gregor Pompe, ddr. Igor Grdina, Peter Bedjanič, dr. Henrik Neubauer, dr. Katarina Podbevšek in dr. Barbara Orel.

  • Gašper Troha: Ujetniki svobode: slovenska dramatika in družba med letoma 1943 in 1990

Gašper Troha s pomočjo metod novega historizma in empirične literarne vede sistematično razišče korpus slovenskih dramskih besedil, nastalih v obdobju 1943–1990, in jih preuči z vidika odnosa do oblasti. Raziskavo kompleksnih razmerij in ravnovesij med dramatiko, gledališčem, oblastjo in publiko osredinja vprašanje: zakaj je socialistična oblast dopuščala uprizarjanje dramskih besedil, v katerih je močno prisotna družbena kritika in jih (na festivalih in drugod) tudi nagrajevala? Avtor s pomočjo tez Slavoja Žižka o utrjevanju družbenih vezi med oblastjo in ljudstvom izdela model krhkega ravnovesja med omenjenimi akterji, v katerega vsak od njih vstopa s povsem različnimi motivacijami. Ob tem poda tudi zgodovinski pregled slovenske dramatike druge polovice 20. stoletja, izdela njeno žanrsko tipologijo in na osnovi empiričnih podatkov o gledališkem občinstvu natančneje preuči njen družbeni vpliv. Razcvet dramske literature v tem času razlaga v navezavi na splošno slovensko kulturno zgodovino, razvoj evropske in svetovne literature ter slovenskega gledališča. Znanstvena monografija prinaša sociološko analizo slovenske dramatike in gledališča v drugi polovici 20. stoletja, ki širi dognanja na področju literarnih ved in teatrologije, sega pa tudi na druga področja humanistike (zgodovino, sociologijo kulture).

Izdali Založba Aristej in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Založba Aristej. Maribor, 2015.

  • Maja Šorli:  Slovenska postdramska pomlad

Maja Šorli s pojmom slovenska postdramska pomlad označi obdobje razcveta postdramskega gledališča v devetdesetih letih 20. stoletja v slovenskih scenskih umetnostih. Znanstvena monografija predstavi in kritično analizira pojem postdramskega gledališča (Hans-Thies Lehmann), preuči njegove značilnosti na reprezentativnih primerih slovenskih avtorjev ter razišče vpliv njihovih estetik na razvoj režije in igre. Posebej izpostavi prezrte uprizoritvene prakse tega obdobja in jih osvetli v kontekstu produkcijskih razmer, kulturne politike in vloge umetnosti v družbi.

Izdalo in založilo Mestno gledališče ljubljansko. Ljubljana, 2014.

  • Katarina Podbevšek, Nina Žavbi Milojević (ur.): Govor med znanostjo in umetnostjo

Govor med znanostjo in umetnostjo je v slovenskem prostoru prva monografija, v kateri je govorjeni jezik predstavljen kot predmet umetniškega in hkrati znanstvenega raziskovanja. Interdisciplinarne študije govora in refleksije umetnikov o lastnem govornem ustvarjanju nudijo celovit vpogled v specifiko umetniškega govora, ob tem pa rahljajo mejo med teorijo in prakso. Osrednja tema je govor v sodobnem gledališču (dramskem, opernem, lutkovnem, improvizacijskem, sodobnoplesnem) in drugih medijih (radiu, televiziji, filmu), nekaj prispevkov pa obravnava posebne govorne prakse (npr. pripovedovanje zgodb) ter govorno izobraževanje.

Izdali Založba Aristej in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Založba Aristej. Maribor, 2013.

  •  Blaž Lukan: Performativne pisave

Monografija obravnava raznotere oblike pojavljanja performativnega in gledališkega v sodobnih scenskih umetnostih, med njimi (novi) performans, arhiv kot performans, performativno rekonstrukcijo, body art, lutkovno in ulično gledališče. Ujeti jih skuša v nenehni dinamiki razmerij med teoretskimi izhodišči in umetniškimi zastavki, kot se razpirajo v reprezentativnih delih slovenskih avtorjev. Ob preučevanju njihovih značilnosti se spoprime tudi s problematiko njihovega reflektiranja v t. i. novi kritiki.

Izdali Založba Aristej in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Založba Aristej. Maribor, 2013.

  • Barbara Orel, Maja Šorli, Gašper Troha (ur.): Hibridni prostori umetnosti

Znanstvena monografija članov raziskovalne skupine evidentira ključne premike in inovacije, ki so v slovenskem gledališču in scenskih umetnostih v zadnjih dveh desetletjih (po letu 1990) izšli iz postopkov hibridizacije. Hibridni prostori na križišču različnih področij umetnosti, medijev in znanstvenih disciplin so obravnavani kot odprt teritorij možnosti, na katerem heterogene umetniške prakse stopajo v nepredvidljive povezave z obstoječimi estetskimi kodi, družbenimi in kulturnopolitičnimi okoliščinami ter ekonomskimi interesi.

Izdala Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Ljubljana, 2012.

  • Blaž Lukan in Primož Jesenko (ur.): Svobodne roke: antologija teoretske misli o slovenskem gledališču 1899‒1979

V antologiji so ponatisnjena teoretska besedila o slovenskem gledališču, nastala med letoma 1899 in 1979, ki so bila doslej razpršena v periodičnih publikacijah. Izbrane refleksije 33 avtorjev (gledaliških teoretikov, zgodovinarjev, dramatikov in drugih ustvarjalcev, med njimi režiserjev, igralcev in scenografov) odkrivajo pozabljeno misel o slovenskem gledališču, jo na novo integrirajo, ob tem pa napotujejo na preučevanje njenega vpliva na – preteklo in sodobno – gledališko prakso.

Izdala Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Založila Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Ljubljana, 2012.

  • Darja Koter: Slovenska glasba

Znanstveni monografiji Darje Koter (Slovenska glasba 1848-1918 in Slovenska glasba 1918-1991) prinašata celovito predstavitev slovenske glasbe, prikazujeta njeno umeščenost v kulturno in politično zgodovino Slovencev ter vpetost v evropski prostor. Študija vključuje analize posameznih avtorskih opusov, skladateljskih šol in stilnih gibanj, ob tem pa izpostavlja institucionalne, pedagoške in društvene dejavnike, ki so sooblikovali njihov razvoj. Interdisciplinarni pristop k tematiki omogoča vpogled v umetnostne in kulturnozgodovinske dosežke slovenskega 19. in 20. stoletja.

Založila Študentska založba, Ljubljana, 2012.

  • Gledališki terminološki slovar

Elektronski Gledališki terminološki slovar (pripravljen v sodelovanju s Sekcijo za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša) je pregledana in dopolnjena izdaja prvega izvirnega razlagalnega, normativnega in prevodnega slovarja gledališkega izrazja iz leta 2007. Knjižna izdaja slovarja je ob slovenskih razlagah vsebovala angleške in francoske ustreznike, za spletno izdajo pa so bili na novo dodani italijanski in nemški ustrezniki. Souredili sta ga članici skupine Barbara Sušec Michieli in Katarina Podbevšek.

Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Sekcija za terminološke slovarje. Ljubljana, 2011.

Elektronska izdaja slovarja je prosto dostopna tu: http://bos.zrc-sazu.si/c/term/gledaliski/index.html

  • Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan, Maja Šorli (ur.): Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja

Monografija na interdisciplinaren način obravnava dinamiko sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Osrednja pozornost je posvečena procesom oblikovanja in rušenja umetnostnih in družbenih norm ter problemom zgodovinske kontinuitete. V knjigi so obdelane mnoge doslej prezrte teme (sodobni ples, performans, amatersko gledališče, avantgardni eksperimenti, gledališko občinstvo itn), podobno pa so analizirani in kontekstualizirani številni gledališki pojavi po letu 1970, ki doslej še niso bili deležni celovite znanstvene obravnave.

Izdali in založili Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Ljubljana, 2010.


  • Nadja Zgonik: Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945

Knjiga Nadje Zgonik prinaša kritične monografske študije in reinterpretacije značilnih slikarskih predstavnikov in predstavnic slovenskega modernizma od leta 1945 do preloma v postmodernizem, ki zapolnjujejo teoretično praznino na tem področju. Študije zajemajo širok razpon modernističnih pozicij, od prozahodnega sledenja trendovski lirični abstrakciji, eksistencialistični figuraliki, informelu in popartu do regionalnih teženj, pri čemer je posebna pozornost posvečena prepletanju umetnostnih zvrsti.

Izdajatelj in založnik Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, 2010.

Revija za teorijo scenskih umetnosti AMFITEATER

Vse številke revije AMFITEATER so prosto dostopne tu: https://www.agrft.uni-lj.si/publikacije/

Amfiteater je znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke s področja scenskih umetnosti v širokem razponu od dramskega gledališča, dramatike, plesa, performansa do hibridnih umetnosti. Avtorji in avtorice lahko analizirajo oblike in vsebine umetnin ter umetnostnih pojavov s področja scenskih umetnosti, njihovo zgodovino, sedanjost in prihodnost ter razmerje do drugih umetnostnih področij in širšega (družbenega, kulturnega, političnega …) konteksta.

Revijo Amfiteater je leta 2008 ustanovila Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Leta 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s SLOGI. 

Naslov uredništva:

Amfiteater, SLOGI, Mestni trg 17, Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

E-pošta: is.ig1716245225ols@r1716245225etaet1716245225ifma1716245225

Glavna in odgovorna urednica: Maja Murnik
Uredniški odbor: Zala Dobovšek, Jure Gantar, Bojana Kunst,  Primož Jesenko, Matic Kocijančič, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Barbara Orel, Mateja Pezdirc Bartol, Maja Šorli, Tomaž Toporišič, Gašper Troha
Mednarodni uredniški svet: Mark Amerika (University of Colorado, US), Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt (De Montfort University, GB), Joshua Edelman (Manchester Metropolitan University, GB), Anna Monteverdi (Universita Milano), Janelle Reinelt (The University of Warwick, GB), Anneli Saro (Tartu Űlikool, EE), Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), S. E. Wilmer (Trinity College Dublin, IE)
Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut (zanj Gašper Troha, direktor) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan).

Revijo Amfiteater je leta 2008 ustanovila Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
Revija je vključena v SCOPUS, MLA International Bibliography (Directory of Periodicals) in DOAJ.
Revija izhaja dvakrat letno.

ISSN 1855-4539 (tiskane izdaje)
ISSN 1855-850X (spletne izdaje)

Več o Amfiteatru najdete na podstrani Publikacije.
Revija in raziskovalna skupina AGRFT vsako leto organizirata Amfiteatrov simpozij, posvečen tematikam raziskav.

Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem. 9. in 11. oktober 2024, SLOGI.  

Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje.  Preverili bomo, ali so v različnih nacionalnih, političnih in estetskih kontekstih neoavantgarde, postavantgarde in sodobna angažirana umetnost ponovno obudile nekaj osnovnih idej konstruktivističnih, futurističnih, ekspresionističnih, nadrealističnih, suprematističnih in drugih utopičnih vizij. 

Raziskovalce in praktike vabimo, da se nam pridružijo s prispevki o predlaganih temah ali jih razširijo s svojimi pogledi. Več informacij najdete v Pozivu k oddaji prispevkov.

Arhiv: Amfiteatrov znanstveni simpozij: PREŽIVETJE KOMEDIJE, 5.–6. oktober 2023, Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana // Znanstveni simpozij GLEDALIŠKI EKSPERIMENT NA SLOVENSKEM (1966–1986) IN NJEGOVI ODMEVI, 6.–7. oktober 2022, v SLOGI // Mednarodni znanstveni simpozij PREMENE V SODOBNI DRAMATIKI PO LETU 2000, 7.–8. oktober 2021, v SLOGI // Mednarodni simpozij SKUPNOST DELUJE! SODOBNI PRISTOPI V GLEDALIŠČU, 8.–10. oktober 2020, Ljubljana // Mednarodni znanstveni simpozij na temo LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE, 8. in 9. november 2019, v SLOGI // Simpozij na temo SIMONA SEMENIČ: VSAK CUKA SVOJO DELICIJO, v okviru 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, 8. oktober 2018, v SLOGI // Simpozij na temo KASTRACIJA POLITIČNEGA IN SODOBNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, 7. november 2017, v SLOGI

Amfiteatrov simpozij

Od leta 2017 raziskovalna skupina UL AGRFT vsako leto v sodelovanju s SLOGI in drugimi parterji pripravi jesenske Amfiteatrove simpozije na določeno temo, pobvezano z Raziskovalnim programom Gledališke in medumetnostne raziskave P6―0376 (s podporo Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).

Seznam simpozijev in povezave na programe:

Amfiteatrov mednarodni znanstveni simpozij Avantgardna umetnost, gledališče in revolucioniranje razmerja med periferijo in središčem. 9. in 11. oktober 2024, SLOGI.  

Cilj simpozija bo mapirati različne geografske in zgodovinske poskuse revolucioniranja razmerja med periferijo in središčem v Evropi in zunaj nje.  Preverili bomo, ali so v različnih nacionalnih, političnih in estetskih kontekstih neoavantgarde, postavantgarde in sodobna angažirana umetnost ponovno obudile nekaj osnovnih idej konstruktivističnih, futurističnih, ekspresionističnih, nadrealističnih, suprematističnih in drugih utopičnih vizij. 

Raziskovalce in praktike vabimo, da se nam pridružijo s prispevki o predlaganih temah ali jih razširijo s svojimi pogledi. Več informacij najdete v Pozivu k oddaji prispevkov.

Amfiteatrov znanstveni simpozij: PREŽIVETJE KOMEDIJE, 5.–6. oktober 2023, Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana

Znanstveni simpozij GLEDALIŠKI EKSPERIMENT NA SLOVENSKEM (1966–1986) IN NJEGOVI ODMEVI, 6.–7. oktober 2022, v SLOGI

Mednarodni znanstveni simpozij PREMENE V SODOBNI DRAMATIKI PO LETU 2000, 7.–8. oktober 2021, v SLOGI

Mednarodni simpozij SKUPNOST DELUJE! SODOBNI PRISTOPI V GLEDALIŠČU, 8.–10. oktober 2020, Ljubljana

Simpozij na temo LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE, 8. in 9. november 2019, v SLOGI

Simpozij na temo SIMONA SEMENIČ: VSAK CUKA SVOJO DELICIJO, v okviru 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, 8. oktober 2018, v SLOGI

Simpozij na temo KASTRACIJA POLITIČNEGA IN SODOBNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, 7. november 2017, v SLOGI


Mednarodni simpoziji, povezani s tematikami Raziskovalnega projekta v sodelovanju z različnimi domačimi in tujimi partnerji


Senzorialno v gledališču – na sledi vonjav v vsakdanjem življenju in onkraj njega,15. – 16. oktober 2020, Festival Borštnikovo srečanje, Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30, Maribor, termin: 15. 10. 2020 – 16. 10. 2020 (v sodelovanju s SLOGI, UL Filozofsko fakulteto, Zavodom Senzorium in Festivalom Borštnikovo srečanje.

Mednarodni znanstveni simpozij Govor in prostor. Ljubljana, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 23. in 24. septembra 2021. Monografija Govor in prostor (ur. Katarina Podbevšek, Nina Žavbi). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL. 2022.

Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora, 12. in 13. aprila 2019 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Monografija Govor v pedagoški praksi (ur. Katarina Podbevšek, Nina Žavbi). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL. 2019.

Gledališče v mestu, 23. oktober 2015 (v sodelovanju s Festival Borštnikovo srečanje in mednarodno raziskovalno skupino STEP)

Scenske umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav, 21.-22. oktober 2015, Festival Borštnikovo srečanje, Rektorat Univerze v Mariboru, Dvorana Antona Trstenjaka (v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje)

Gledališče upora, 23. – 24. oktober 2014 (v sodelovanju s Centrom za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT in Festivalom Borštnikovo srečanje)

Simpozij o umetniškem govoru, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 16. in 17. 4. 2013. Monografija Govor med znanostjo in umetnostjo (ur. Katarina Podbevšek, Nina Žavbi Milojević). Maribor: Aristej, zbirka Dialogi. 2013.

Kolokvij o umetniškem govoru. Zbornik Kolokvij o umetniškem govoru (ur. Katja Podbevšek, Tomaž Gubenšek). Ljubljana: AGRFT, Katedra za odrski govor in umetniško besedo. 13. 4. 2000.

Kolokvij o umetniškem govoru II (ob 60-letnici AGRFT). Zbornik Kolokvij o umetniškem govoru II (ur. Katarina Podbevšek, Tomaž Gubenšek). Ljubljana: AGRFT, Katedra za govor. 13. 4. 2006.

 
 
Skip to content