Produkcija V. semestra ‘Tit Andronik’

Vljudno vas vabimo na produkcijo V. semestra DI, GLR in DSU.

• premiera v sredo, 14. 1. 2026 ob 19.00 uri v Veliki gledališki dvorani, Aškerčeva cesta 5,

• prva ponovitev v soboto, 17. 1. 2026 ob 19.00 uri v Veliki gledališki dvorani, Aškerčeva cesta 5,

• druga ponovitev v ponedeljek, 19. 1. 2026 ob 19.00 uri v Veliki gledališki dvorani, Aškerčeva cesta 5.

 

Če si želite ogledati produkcijo, vas vljudno prosimo, da nam rezervacijo sedeža čim prej sporočite na naslov is.jl1768907331-inu.1768907331tfrga1768907331@ejic1768907331avrez1768907331er1768907331.

 

William Shakespeare: Tit Andronik

 

Režija

Luka Ravnik

Dramaturgija

Maruša Freya Voglar

Igrajo

Borut Petrovič

Filip Žunić

Ivan Vastl

Maksim Mićković

Matic Žust Šprah

Mila Peršin

Špela Lovrec

Kostumografija

Lovro Kranjc

Scenografija

Bela Ornik

Oblikovanje protetike

Vesna Markič

Oblikovanje svetlobe

Matic Dakič

Oblikovanje zvoka

Tilen Knez

Producentka

Mija Špiler

 

Mentorji in mentorice

Za dramsko igro in gledališko režijo

prof. Branko Šturbej

doc. Nina Rajić Kranjac

Za dramaturgijo

prof. dr. Tomaž Toporišič

Za scenografijo

prof. mag. Jasna Vastl

Za kostumografijo

izr. prof. Tina Kolenik

asist. Nina Čehovin

za jezik in govor

asist. Martin Vrtačnik

 

LUCIJ

In se nič ne kesaš zaradi vseh teh svojih gnusnih del?

ARON

O se.

Da jih ni bilo stokrat več

Še zdaj preklinjam slednji dan – a mislim,

da takih dni ni dosti – kadar nisem

napravil kakšno hudobijo: ubil

človeka, smrt snoval, posilil

dekleta ali utrl pot posilstvu,

krivo prisegel in nedolžne tožil,

zanetil mržnjo med prijatelji,

pripravil vole revežev, da so

drug drugemu vratove polomili,

požgal ponoči skedenj in senik

in gledal solze, ki so jih gasile.

Večkrat sem mrtve iz groba izkopal

in jih postavil svojcem ga na prag,

ko so jih skoraj da že pozabili

ter v mrtvo kožo kot v drevesno lubje

vrezal jim napis v latinskih črkah:

»Naj žalost ne umre, čeprav sem mrtev.«

Ha, storil sem na tisoče strahot

s tako lahkoto, kot bi muho ubil,

in mi ni žal ničesar, razen tega,

da jih ni za menoj še stokrat več.

Če so vragovi kje, bi rad bil vrag

in večno gorel v peklenskem ognju,

samo da bi ti v peklu družbo delal

in mučil s strupom svojih besedi.

 

LUCIJ

Potegni dol hudiča! Vrv in veja, to bi bila zanj le prelahka smrt.