Center za teatrologijo in filmologijo zbira, posreduje informacije in varuje arhivsko  ter dokumentarno gradivo s področja gledališča, radia, filma in televizije ter opravlja tudi strokovno, razvojno in raziskovalno delo. Študentom in drugim uporabnikom so v okviru centra na voljo specializirana knjižnica, arhivsko in dokumentarno gradivo s področja gledališča in filma ter videoteka.

Center za teatrologijo in filmologijo – CTF je leta 1945 (takrat še kot Odsek za dokumentacijo) ustanovil prof. Filip Kumbatovič – Kalan, ki je  vzpostavil tudi smernice Centra, gledališki arhiv pa je bil ustanovljen še v partizanih, v Črnomlju. Poleg prof. Kumbatoviča sta na razvoj Centra vplivala in pustila poseben pečat tudi prof. dr. Marko Marin in prof. dr. Barbara Sušec Michieli.

Knjižnica AGRFT je specialna visokošolska knjižnica za področja gledališča, radia, filma in televizije in njeno poslanstvo je zbiranje, obdelava in hranjenje gradiva za našteta umetnostna področja. Knjižnica je bila ustanovljena hkrati z akademijo in je od leta 1994 vključena v COBISS.

Pogoji izposoje so navedeni v Pravilniku Centra za teatrologijo in filmologijo.

Uporabniki knjižnice imajo dostop do spleta, lahko pa uporabljajo tudi priročno zbirko ter listajo po revijah in gledaliških listih. Knjižnica svojim članom omogoča tudi oddaljen dostop do podatkovnih zbirk NUK, IZUM in CTK.

Knjižnično gradivo

V knjižnici so na razpolago knjižno gradivo ter tipkopisi, videotečno in fonotečno gradivo je na voljo v filmski dokumentaciji, ikonoteka  in preostalo gradivo pa v gledališki dokumentaciji.

Knjige

Knjižnica hrani obsežni fond strokovne literature, dramska dela v originalih in prevodih, fond pa sproti dopolnjuje tudi s knjigami, ki so v posredni povezavi z dejavnostjo akademije in ki jih študenti potrebujejo pri svojem študiju (psihologija, filozofija, glasba ...).

Serijske publikacije

Knjižnica je bogato založena s strokovnimi revijami, predvsem s področij filma in gledališča. Njihov popis in obseg sta razvidna iz urejenega kataloga.

Diplomska dela

Knjižnica hrani diplomska dela diplomantov akademije in jih vpisuje v COBISS od leta 1996. Diplomska dela, nastala pred tem letom, se hranijo v arhivu. Izposoja diplomskih del ni mogoča razen s pisnim dovoljenjem avtorja.

Gledališki listi

Knjižnica zbira gledališke liste že od svoje ustanovitve in tako hrani dokaj popolno zbirko gledaliških listov institucionalnih gledališč (SNG Drama Ljubljana, SNG Maribor, SLG Celje, SSG Trst, MGL Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, PDG Nova Gorica, SMG Ljubljana), obeh opernih hiš ter nekaterih amaterskih gledališč. Gledaliških listov knjižnica ne izposoja, mogoče jih je brati samo v čitalnici.

Tipkopisi

Knjižnica hrani tudi tipkopise, nekateri novejši so že v elektronski obliki.

V Arhivu in Mediateki se zbira, strokovno obdeluje, hrani in varuje arhivsko ter dokumentarno gradivo za potrebe pedagoškega procesa UL AGRFT kot tudi za potrebe zunanjih uporabnikov. Gradivo, ki predstavlja vir za znanstveno-raziskovalno delo, z delom zbirk predstavlja tudi pomembno kulturno dediščino.

Najpomembnejši fond Arhiva in Mediateke so:

1. Arhiv o umetniškem, raziskovalnem in pedagoškem delu AGRFT od leta 1945 dalje:

• ikonoteka (scenski in kostumski osnutki za uprizoritve AGRFT, fotografska zbirka),
• naloge študentov AGRFT (seminarske naloge, diplomska dela, specializacije, magistrska dela, doktorske disertacije),
• rokopisno gradivo (kritike, gledališki plakati, letaki, gledališki listi, nagrade ipd.),
• kinoteka in videoteka gledališke, filmske in TV-produkcije AGRFT.

To gradivo, ki se sicer primarno navezuje na učni proces AGRFT, hkrati predstavlja zanimiv in pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj so (bili) med študenti, pedagogi in sodelavci AGRFT številni pomembni umetniki in javne osebnosti, npr. Josip Vidmar, Branko Gavella, Bojan Stupica, Pino Mlakar, Slavko Jan, Mile Korun, Marija Vera in mnogi drugi.

2. Referenčno gradivo o slovenskem, evropskem in svetovnem gledališču in filmu:

• fonoteka,
• kinoteka in videoteka,
• svetovna ikonoteka (slikovno gradivo o zgodovini evropskega gledališča),
• slovenska ikonoteka (slikovno gradivo o zgodovini slovenskega gledališča),
• dokumentacija o uprizoritvah v slovenskih gledališčih (letaki, časopisni izrezki, gledališki listi ipd.).

Referenčna zbirka služi pedagogiki, raziskovanju in informiranju slovenske kulturne javnosti.

3. Zapuščine in rokopisno gradivo o zgodovini slovenskega gledališča in filma:

• zapuščina partizanskega gledališča iz časa II. sv. vojne in po njej,
• zapuščina Emila Kralja,
• zapuščina Marije Vere,
• zapuščina Eme Starc,
• darovi Frana Žižka (snemalne knjige),
• darovi Franceta Brenka (originalni filmi Karla Grossmanna),
• arhiv FIRT (Mednarodna zveza za gledališke raziskave): predavanja, korespondenca prof. Kumbatoviča, katalogi ipd.,
• arhiv SIBMAS (Mednarodno združenje gledaliških muzejev in knjižnic): predavanja, korespondence, rokopisi ipd. 

Arhivsko gradivo se v večini nahaja v prostorih AGRFT.

eKumba

Od leta 2004 deluje spletni gledališki in filmski katalog eKumba (© 2004) – spletni zbir referenčnih podatkov in arhivskega gradiva, ki nastane ob posameznih projektih s področja gledališča, filma, radia, televizije in drugih umetniških praks. eKumba je tudi spletno arhivsko orodje za katalogizacijo, arhiviranje in izposojo arhivskih zbirk CTF UL AGRFT, ki v prvi vrsti skrbi za arhiviranje lastne umetniške produkcije. Zbirke, ki so namenjene izobraževanju, znanosti in širši strokovni javnosti, se postopoma dopolnjujejo z digitalizacijo zbirk slovenske kulturne dediščine, kjer posebej izstopa dragocena zbirka o delovanju partizanskega gledališča (1943–1945; www.partizanskogledalisce.si).

Spletna zbirka eKumba uporabniku nudi hiter dostop do podatkov o razpoložljivem gradivu (npr. posnetki gledaliških uprizoritev, filmov, fotografij, dokumentov ipd.), na več mestih je mogoč tudi ogled slik in rokopisov v celoti.